Delavec je človek, ne pa tržno blago, je sporočil Semolič. Foto: BoBo
Delavec je človek, ne pa tržno blago, je sporočil Semolič. Foto: BoBo
Milan Utroša
Utroša meni, da gospodarstveniki vidijo uspešno Slovenijo izključno na povečevanju revščine. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten
Andrej Zorko
Čas je, da si menedžerji in politiki zastavijo vprašanje, ali si v Slovenji želimo delavce ali izključno sužnje, je dejal Zorko. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič je na novinarski konferenci v Ljubljani v odzivu na predloge delodajalcev, izražene v dokumentu Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo, predstavljenem na srednem vrhu gospodarstva Parlament gospodarstva in politike, ter nakazane danes, obsodil izboljševanje poslovnega okolja prek "dramatičnega" poslabševanja delavskih in socialnih pravic.

Ob tem je bil posebej kritičen do mnenja delodajalcev, da bi se morali v Slovenji odpovedati konvencijam Mednarodne organizacije dela (ILO), ki govorijo o zaščiti delavcev. "Slovenija ni Latinska Amerika," je izpostavil.
Semolič: Delavec je človek
Po njegovih besedah se mednarodnim konvencijam ILO-ja, ki predstavljajo pomemben minimalen standard in ščitijo delavce, ni mogoče odpovedati zaradi tržnih zakonitosti konkurence. Delo ni in ne more biti blago, na usodo delavcev so vezani otroci, družine, je poudaril. "Delavec je človek, ki ima pravico do dostojanstva, varnosti," je dodal.

Dodatek na delovno dobo, odpravnine ...
V ZSSS-ju so jih močno razburili tudi predlogi iz dokumenta za nižje stroške poslovanja za deset odstotkov. Med njimi so delodajalci sicer našteli nižje nadomestilo za bolniško odsotnost v breme delodajalca, ukinitev plačanega odmora za malico, ukinitev dodatka na delovno dobo oz. uvedbo dodatka na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, poenostavitev postopka sklenitve in prekinitve delovnega razmerja, krajše odpovedne roke ter nižje odpravnine.
Odprava plačanega odmora za malico
Predlog odprave plačanega odmora za malico je po Semoličevih besedah namenjen le povečevanju dobičkov in je obsojanja vreden. Za delavca bi to pomenilo nižjo plačo ali podaljšanje delovnika, v nadaljevanju pa še izgubo pravice do regresa za malico, kar bi prizadelo zdravje ljudi, je posvaril. Ukinitev dodatka na delovno dobo bi medtem plače delavcev skrčila tudi za 20 odstotkov, je opozoril.

Nižje odpravnine, socialna kapica
V povezavi z željo po nižjih odpravninah pa je omenil posebne predpise oz. "samopostrežbo za odpravnine", ki velja za menedžerje. Ti prejemajo zneske, merjene v 100.000 evrih. "To pa gospodov ne moti," je dejal. Delodajalci so se znova zavzeli tudi za uvedbo socialne kapice pri izplačilu 36.000 evrov bruto zaslužka letno. To bi proračun prizadelo v znesku 200 milijonov evrov, je s podatkom postregel Semolič. "Zaščito potrebujejo delavci, ne pa tisti, ki prejemajo tako visoke dohodke," je dejal.

Znižanje stroškov prevoza na delo
V največji sindikalni centrali so se kritično odzvali še na zavzemanje delodajalcev, da se znižajo stroški prevoza, da se poveča odvisnost višine pokojnine od vplačanih prispevkov, uvede sprememba definicije poškodbe pri delu, tako da se mednje ne bi več štelo prihoda in odhoda z dela, ter da se očisti košarica pravic zdravstvenega zavarovanja (izločitev pravic, kot so pogrebnine in posmrtnine, nižanje nadomestil, omejevanje bolniške odsotnosti).

Utroša: Politiki vidijo uspešnost v revščini
Sekretar pri ZSSS-ju Miloš Utroša je izrazil resno zaskrbljenost, da delodajalci in politiki, ki so bili v sredo navzoči na vrhu, uspešno Slovenijo vidijo izključno na povečevanju revščine, nižanju plač, delavskih pravic. Dodal je, da bodo v ZSSS-ju naredili vse, da take "uspešne Slovenije" ne bo.

Zorko: Želimo delavce ali sužnje?
Namesto tega, da svetujejo odpoved mednarodnih konvencij ILO-ja, naj se raje zgledujejo po uspešnih podjetjih v državah in po menedžerjih v Evropi, ki razvoja podjetja ne gradijo na stroških dela, temveč na lastnem znanju, vlaganju v zaposlene, ter se zavedajo, da bodo brez delavcev tudi oni brezposelni, pa je pozval izvršni sekretar pri ZSSS-ju Andrej Zorko. Čas je, da si menedžerji in politiki zastavijo vprašanje, ali si v Slovenji želimo delavce ali izključno sužnje, je sklenil.