Govori molk
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.9 od 22 glasov Ocenite to novico!
Podkast Govori molk o drogah
Odvisnost je bolezen, ki je še nismo sprejeli, ker nosi velik pečat stigme. Miša Molk se je o drogah pogovarjala z Mino Paš, Milanom Krekom, Andrejem Kastelicem in Aleksandrom Petricem. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Miša Molk
Droge že dolgo niso več zgolj težava mladostnikov. Droge so "in", ugotavljamo v Podkastu. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

"O drogah ne smemo molčati, se sprenevedati ali novinarsko blebetati"

Podkast (2) Govori molk/z Mišo Molk
12. oktober 2016 ob 06:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Droge - vsak čas, vsaka doba prinese nove, ki so kot odgovor na družbene razmere. Nekateri z njimi "hendlajo" lahko vse življenje.

Neopazno. Funkcionirajo pač. No, vsaj njim se tako zdi. Sposobni so opravljati vse svoje obveznosti, včasih celo v presežkih, ki pa, ko gre za zlorabo drog, postopoma nekam zamrejo, višje ne gre več, nikamor več ne gre ... Droge jih izdajo, stisnejo, omrežijo.

In ko padejo noter, mnogo prej to opazijo drugi kot odvisniki sami. Pogosto namreč mislijo, da bo šlo, da obvladajo, da še niso odvisniki. Potrebujejo pa vedno več in celo kar koli, da se lahko povzpnejo na tisto raven, ki jih je nekajkrat povzdignila visoko, da so se počutili večji od svojih težav, nad problemi, nad obveznostmi, nad vsakdanjo "jebo". Potem pa te ravni nikdar več ne morejo doseči; brez več in več. Pa še takrat ne več.

Tu se začne in pogosto konča zgodba. Koliko še, da lahko sploh funkcioniram? Anksioznost, depra, neučinkovitost, nekomunikativnost, vseenost, ležernost ... Včasih celo smrt. Zastoj srca.
O tem ne smemo molčati, se sprenevedati ali novinarsko blebetati, kot smo v primeru izginulih fantov v rekah in popolnoma nestrokovno natolcevali o drogi krokodil.

Brez zadržkov o drogah v podkastu Govori molk/z Mišo Molk. Vabljeni k poslušanju.

Zato sem se brez predsodkov pogovarjala z dr. Mino Paš, integrativno relacijsko psihoterapevtko in doktorico medicine, ki poleg zasebne psihoterapevtske prakse že več kot 15 let dela na področju zmanjševanja škode zaradi uporabe drog in alkohola, iskala odgovore z Andrejem Kastelicem, doc. dr. med., specialistom psihiatrom, predstojnikom Centra za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana, spraševala Milana Kreka, dr. med., specialista socialne medicine, ki je v Kopru ustanovil prvi center za pomoč odvisnikom, brez težav pa se je pogovoru pridružil tudi nekdanji odvisnik Aleksander Petric, ki mu kličem: "Bravo!"

Njegov primer je sicer ekstremen, v marsičem, je pa spodbuda vsem, ki mislijo, da se drogi ne da upreti. Bil je na vsem, že od trinajstega leta. Starši ga niso ganjali, ampak mu morda celo preveč zaupali. Mogoče bi pa le potreboval kakšne omejitve, vsaj malce nadzora staršev? Ampak, tudi taka trditev je lahko izjemno izmuzljiva. Iskati krivdo v situaciji, ko postane nekdo odvisnik, je drugotnega pomena. Najprej se mora očistiti, potem pa sledi sledenje psihi in okoliščinam, ki so ga tja pripeljale.

Sicer pa droge že dolgo niso več zgolj težava mladostnikov. Droge so "in". Pogosta bergla ljudi v psihično in fizično zahtevnih poklicih ali kot futer za primanjkljaj samozavesti ali pa prostor pozabe.

V bistvu gre za bolezen. Odvisnost je bolezen, ki je še nismo sprejeli, ker nosi velik pečat stigme. Kot da se ne bi zavedali, kako zelo smo lahko odvisni od odnosov, sladkorja, teka, dela ... Le posledice odvisnosti so drugačne. Vse pa je treba zdraviti, če z odvisnostjo poškodujemo odnose in sebe.

Miša Molk, TV Slovenija
Mina Paš
Milan Krek
Miša Molk
Aleksander Petric
Milan Krek
Andrej Kastelic in Miša Molk
Aleksander Petric
Andrej Kastelic
Mina Paš
Miša Molk
Podcast Govori molk o drogah
Aleksander Petric
Prijavi napako
Komentarji
claudio21
# 12.10.2016 ob 07:54
Trava ni prepovedana,ker je nevarna,
trava ja navarna,ker je prepovedana.
GopnikMcBlyat
# 12.10.2016 ob 08:15
@Prismuknjen: od vsakega posameznika je odvisno, če bo drogo uporabljal ali ne. In ja, če je alkohol legalen, je lahko tudi trava, ker JE manj škodljiva (posplošeno).

Rešitev ni nikoli prepovedi oz. kriminalizaciji. Pa kdaj je koga par črk na papirju ustavilo, da si je našel substanco? Kdaj je koga par črk na papirju ustavilo pred biločem? Nikoli.

Rešitev je v izobrazbi. Da se ljudem pove, da ni nobene droge brez posledic, še kava nosi svoje. Poveš jim pač, kaj se lahko zgodi, jim daš najboljše pogoje za dobro (informirano) odločitev, pol pa je na njih kaj si bodo dali v telo.

Če država misli, da lahko bilokomu pametuje s čim se lahko in s čim se ne sme drogirat... No, naj kar dalje to misli, saj vidimo kako deluje! :)
Steffy
# 12.10.2016 ob 08:52
Koliko enega nakladanja in filozofiranja o eni stari zdravilni rastlini, koliko ene skrbi pred "zlorabo" le te... Šmarnica pa raste za vsako drugo slovensko bajto in jo ponekod še vedno dajejo piti otrokom, ko je alkoholno vrenje že zdavnaj prisotno. Jap, zatiskate si oči: metilni alkohol je legaliziran, vsebnost THC-ja v kanabinoidni rastlini pa kriminalizirana.

Zdaj se bo pa v posel vmešala vlada in prav po njihovo butalsko dovolila kapitalistični pristop k trženju te rastline - vse bo isto, le imena zaslužkarjev se bodo spremenila, razne borce za svobodno rabo đointa bodo pa še vedno preganjali kot najhujše kriminalce.

Enoumje, nevredno, da bi se reklo, da živimo v svobodi.
samo naprej
# 12.10.2016 ob 09:29
Novinarsko blebetati? Miša Molk, katero poročanje imate v mislih?
Kdor ne navede vira in govori tako na počez, ta pa res res res blebeta. V tem primeru ...
raknac navi
# 12.10.2016 ob 09:29
Kolk enga licemerskega nakladanja. A zivimo v svobodi, kjer so clovekove pravice na prvem mestu. Pravice so obvescenosti naprimer. In svoboda izbire. Ampak svet je malce po svoje zgrajen. Ene skodljive stvari so prepovedane, druge niso. Na enih pisejo opozorila, na drugih ne. Odvisno pac od industrije in kapitala. To pa je narobe a ne bisercek?
ti-ne
# 12.10.2016 ob 11:08
Konopljo bi morali legalizirati in regulirati tako kot alkohol. Kmet ima vinograde in doma kuha šnops. Eni to počnejo za lastne potrebe ( toliko govorimo o samozadostnosti) drugi iz tega delajo biznis in pobirajo nagrade, pri nas in po svetu, kar je tudi prav. Zakaj ne bi gojil konopljo, saj je dokazano bolj zdrava kot alkohol?
longform
# 12.10.2016 ob 09:02
Vec ljudi je umrlo zaradi odvezanih vezalk kot pa zaradi trave samo kaj ko se kemoterapija predobro prodaja in se farmacija noce odreci svojim milijardam. Pa pustimo zdravstvo ker to ocitno politikom ni v interesu. V interesu jim je pa denar tako da lepo stvar legaliziras, poberes davke, s tem unicis preprodajalce in svercarje in vsi smo srecni.
Miša Molk
# 12.10.2016 ob 17:42
@samo naprej: Vaše vprašanje je povsem korektno in hvala za opozorilo. V mislih sem imela pogovor v oddaji Odmevi, ko je voditeljica spraševala gosta, v primeru fantov, ki so skočili v reko, če gre za drogo krokodil.
Kot vemo, te droge pri nas še ni. Gre za izjemno nevarno drogo, ki naj bi domovala v revnih predelih Rusije. Pogosto povzroči odvisnost od te droge gangreno, telo tako rekoč zgnije od znotraj navzven in postane luskavo kot krokodilja koža.
longform
# 12.10.2016 ob 12:15
@kosmatamuca

Mislim da ste pomesali travo in kokain. Kar govorite preprosto ne drzi. Imam prevec izkusenj z ljudmi, ki kadijo travo. Edini stranski ucinki so lakota in koncentracija. Slednja se lahko poveca ali zmanjsa odvisno od konteksta. V najhujsem primeru predoziranja trave pa vas caka dolg in trden spanec (podobno kot dobro opita oseba).
niss9x
# 27.10.2016 ob 22:45
Tisto takrat v odmevih je bilo res grdo,ko je šla voditeljica populizmu naproti čez vsa mrtva trupla,ker je pač jasno da bodo ljudje z obema rokama pograbili krokodila,ker v nasprotnem primeru bi se morali pogovarjat o alkoholizmu.Takrat sem že nekam napisal da mogoče nebi umrli zaman če bi se komu dalo poiskat kritičnega starša ki bi pred kamerami spregovoril kaj je v resnici šlo narobe.tistega krokodila so pogrevali kar nekaj dni vse do izvidov patologije,takrat pa je vse potihnilo kot da se ni zgodilo nič.
Binder Dandet
# 12.10.2016 ob 08:59
razmetan
# 12.10.2016 ob 18:23
@daryankoff
Ne bom se spuščal v posledice, ki si jih navedel, ker gre očitno za predsodke. Kdo pa pravi, da bi se uporaba po legalizaciji sploh povečala? Tisti, ki želi probat ali redno konzumirat nima sedaj nobenega problema, saj vsak pozna koga, ki lahko zrihta. Gre se samo za to ali želimo zmanjšati kriminal, uvest nadzor nad porabo in kvaliteto ter obenem pobirati še davke. Ne razumem, zakaj bi bil kdo proti, razen preprodajalcev, ki na črnem trgu dobro živijo.
božo1
# 13.10.2016 ob 05:21
O drogi govoriti na pravi vzgojni strokovni zdravstveni ravni s humanitarnim sociološkim preventivnim dodatkom, kot to pritiče alkoholu, umetnemu sladkorju, škodnim maščobam in splošnim občim negativnim navadam za zdravje organizma.

Ne odgovarja mi filozofiranje in golo moraliziranje ali populistično natolcevanje, tako za droge, kot za vse namišljene ali dejanska škodna ravnanja za zdravje.

Ko mora funkcionirati tržna zakonitost od trga dela do šivanke, potem naj bo na isti ravni tudi vse čemu se reče droga. Naj človek pravočasno dobi dovolj informacij kdaj in koliko česa je primerno, kdaj škodi in kdaj ne.
mb128
# 12.10.2016 ob 22:14
Heh, le čemu ta dualnost? Po eni strani o drogah ne smemo molčati po drugi strani pa smo tik pred tem da legaliziramo marihuano. V medicinske namene seveda! Mar je država proglasila bankrot?!
nocoment78
# 12.10.2016 ob 14:11
Ukinil bi vse te centre za zdravlhenje odvisnosti....zdj bodo pa teoretiki seb sluzbo zagarantiral s takimi bucami ces da je odvisnost bolezen....s cim jo pa zdravijo, butlji s metadonom ali drugimi kemikalijami,samo da majo taki kekci sluzbe po centrih ...dolgorocnega rezultata pa nobenga ...itak morjo obdrzat statistiko jankijev da obdrzijo sluzbe....vse odvisneze od drog bi dal za eno leto v vojsko na disciplino v gorsko brigado v hribe pa je resn......
daryankoff
# 12.10.2016 ob 12:36
Slovenci so precej nagnjeni k ekstremom. Ekstremni, nevarni športi, veliko alkohola, kajenje, samomori. Z legalizacijo trave ne bi dobili odgovornega konzumiranja ampak kup nekih zombijev, ki se jim je** za cel svet in ki lajšajo lastno nezadovoljstvo in frustracijo s travco. Zagotovo bi se povečalo število prometnih nesreč, incidentov, depresivnih, agresivnih in neproduktivnih ljudi.
tanj
# 12.10.2016 ob 09:18
Zdolgočasen človek, ki ima preveč časa in ki se v svojem življenju ni naučil odgovornega ravnanja, ima visoko toleranco za veliko neumnosti.

Slika iz Amerike, ki smo ji bili priča v zadnjem času - to je naravnost grozljivo. Zadevanje staršev in skrbnikov do onemoglosti, celo do smrti, vpričo otrok... To obnašanje ''homo sapiensov'' je absolutno neopravičljivo. Povezano je s propadom družbe tam čez lužo - materializem z velikim M, pehanje zgolj za dobrinami ter slaba socialna slika. Psiha jim enostavno ne zdrži med ogromnimi željami na eni ter slabim statusom v družbi na drugi strani. To pa je posledica turbokapitalizma in neoliberalizma. In Evropa ne smemo dopustiti, da se to prezrcali k nam!!!
kosmatamuca
# 12.10.2016 ob 10:43
trava te dela dugi dan živčnega in depresivnega tako da jo nesmejo nikoli legalizirati je pa tud povod da človek proba po travi še kako dugo drogo..mora se uporabljati samo v zdravstvene namene
Prismuknjen
# 12.10.2016 ob 07:26
Na drugi strani pa imamo populistično stranko, ki se zavzema za legalizacijo marihuane. "Čeje alkohol, zakaj ne more biti trava?", ali pa, "sej od trave ni še nihče umrl."
Pa kaj potem? Je to kak tehten argument? Jaz sem tudi kar pošteno pohal in resnici na ljubo, v nobeni od drog ne najdem pozitivnih stvari. To posiljevanje z legalizacijo je samo zbiranje političnih točk.
Podcast Govori molk

Utapljamo se v delu in se pozabljamo premikati z besedami. Tudi molk govori. Vabljeni k poslušanju podcasta
Govori molk z Mišo Molk.
Voditeljici in avtorici lahko pišete tukaj.

Citat

1. člen Splošne deklaracije človekovih pravic:

 

“Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje.”

 

Jørgen Lorentzen;  profesor in raziskovalec:

»Patriarhat torej koristi le peščici moških, ostale ravno tako kot ženske odriva, podreja. Vzgaja jih v nasilje proti drugim in sebi. In drugič zato, ker je patriarhalni model z vznikom kapitalizma moškim dal ekonomsko moč, a jih je izključil iz družinskega kroga ljubezni. Oče je postal oskrbovalec družine, ki ga je treba spoštovati, se ga bati, ne ljubiti. In to je tisto najhujše, kar se je moškim zgodilo: izključenost iz kroga ljubezni, prepoved nežnosti, čustev, pravice biti ranljiv. Biti človek«.

 

Zana Fabjan Blažič; etnologinja in kulturna antropologinja:

 »V današnjem družbenem vzdušju pogosto naletim na opazko, da zakaj se feministke še moramo boriti, saj smo že dobile vse, kar smo želele. Vendar to ni res, saj se ta boj ne bo nikoli končal. Tudi ko izbojuješ pravice, zavzemanje zanje še ni končano. Neprestano jih je namreč treba utrjevati in uresničevati. Kot lahko vidimo v zadnjem času, se tudi že izborjeno lahko jemlje nazaj. Ne moremo dopustiti, da stopamo nazaj, stran od tega, kar so priborile naše predhodnice«.

 

Juliet Mitchell; profesorica, psihoanalitičarka, publicistka:

»Problemi žensk niso privatni in osebni, zato tudi njihovo reševanje ni ‘privatna zadeva’«.

 

Katja Zabukovec Kerin;  društvo za nenasilno komunikacijo:

»Dejanske enakosti pa ni, v tem je težava. To pa pomeni, da v resničnosti nimamo enakih mož­nosti, da smo drugače obremenjene, in to se kaže na vseh področjih življenja. V družbi ne obstaja manjvrednostni kompleks žensk, ampak naučena nemoč. Gre namreč za to, da smo deklice od malega spodbujane k drugačnim dejavnostim, k drugačni vrsti moči.«

 

Sonja Merljak; novinarka, pisateljica, doktorica znanosti in docentka za novinarske študije:

»Enakost spolov bo dosežena, ko bodo ženske in moški enako udeleženi na vseh področjih javnega in zasebnega življenja, ko bodo imeli enak položaj ter enake možnosti za uživanje vseh pravic in za razvoj osebnih potencialov, s katerimi prispevajo k družbenemu razvoju, ter enako korist od rezultatov, ki jih prinaša razvoj«.

 

Simone de Beauvoir;  pisateljica, eksistencialistična filozofinja, politična aktivistka, feministka in družbena teoretičarka:

»Ženska je določena glede na moškega in se razlikuje glede nanj, ne pa on glede nanjo; ona je nebistveno nasproti bistvenega. On je Subjekt, on je Absolutno; ona je Drugi.«

 

Virginia Woolf; pisateljica:

»Zgodovina moškega odpora do ženske emancipacije je morda celo bolj zanimiva kot zgodba o emancipaciji sami«.

 

Ann Oakley; sociologinja , publicistka, feministka:

»Posledica industrializacije je, da dom pomeni ‘družino’, ne pa ‘dela’. V našem jeziku imamo izraz za moškega ‘družinski človek’, ustreznega izraza za žensko pa nimamo. Bil bi družbeno nepotreben: družina pomeni žensko. Ženska rodi otroke, skrbi za otroke, doma je gospodinja: če dom pomeni družino, potem je družina ženska.«

 

Peter Lovšin; pevec in novinar:

»V slovenski politiki imajo ženske absolutno premalo veljave. Ženske se v kriznih trenutkih bolj odgovorno obnašajo«.

 

Pia Brezavšek: kritičarka/recenzentka in teatrologinja:

»Po eni strani smo priče vedno bolj zagrizenemu branjenju in idealiziranju svete institucije družine, slavljenja otroka, v skrb za katerega se nekatere mlade mame, tudi zaradi diskriminacije žensk na zmeraj manjšem in bolj kompetitivnem trgu delovne sile, z vso svojo bitjo potopijo. Po drugi strani pa narašča število prekarnih delavk, ki kljub želji po otroku z zanositvijo v nedogled odlašajo, saj vedo, da bo bodo skrb za otroka prekleto težko združevale s podplačanim izčrpavajočim delom, ki jim za silo omogoča preživetje in morebiti še nekakšen približek samouresničevanja«

 

 

 

Miša Molk
link
Govori molk: Ženska sem.
50
28. marec 2018 ob 08:17 Enakosti še vedno ne znamo misliti, kaj šele živeti - ženske so bile dolgo zgodovino brez pravic, posledično pa tudi brez besed.
Več novic ...
Kazalo