Mladi so se pogovarjali s kandidati iz parlamentarnih strank. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Mladi so se pogovarjali s kandidati iz parlamentarnih strank. Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Žan Mahnič (SDS)
Žan Mahnič (SDS) Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Matej Tonin (NSi)
Matej Tonin (NSi) Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Jasmina Opec Vöröš (SLS)
Jasmina Opec Vöröš (SLS) Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Lucija Šenkinc (SMC)
Lucija Šenkinc (SMC) Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Jernej Pavlič (Stranka Alenke Bratušek)
Jernej Pavlič (Stranka Alenke Bratušek) Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Jan Škoberne (SD)
Jan Škoberne (SD) Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Matej T. Vatovec (Levica)
Matej T. Vatovec (Levica) Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić
Uroš Prikl (DeSUS)
Uroš Prikl (DeSUS) Foto: MMC RTV SLO/Miloš Ojdanić

Tjaša, Lev, Tilen, Jure, Špela, Ula, Luka in Ajda iz projekta Grem volit! poslance so se pogovarjali s kandidati za poslance iz parlamentarnih strank. Tudi med njimi so takšni brez političnih izkušenj, ki kandidirajo prvič, pa tudi izkušeni politični "mački", ki so prepoznavna imena svojih strank. Uroš Prikl (DeSUS), Matej T. Vatovec (Levica), Matej Tonin (NSi), Jan Škoberne (SD), Žan Mahnič (SDS), Jasmina Opec Vöröš (SLS), Lucija Šenkinc (SMC) in Jernej Pavlič (Stranka Alenke Bratušek) so vsak posebej odgovarjali na vprašanja mladih. Vabljeni k ogledu posnetka, ki ste ga v živo lahko spremljali na MMC-ju in na Facebooku ob 12. uri.

Prvi se je pred mlade izpraševalce usedel eden najmlajših poslancev preteklega sklica državnega zbora, Žan Mahnič (SDS), ki je sprva naštel, kaj njegova stranka namerava storiti za dobro družin in otrok. Pojasnil je, da je treba s konkretnimi ukrepi razbremeniti družinske proračune in da so v času Janševih vlad uvedli brezplačni vrtec za otroke, brezplačne malice za dijake, subvencije vozovnic za dijake in študente … "V Sloveniji pogosto slišimo, da je šolstvo zastonj. V Sloveniji ni nič zastonj, niti šola, niti sociala …" je dejal in dodal, da vsi, ki delajo, plačujejo davke in prispevke (tudi) za šolanje.

Mahnič pa je tudi razkril, kakšne ukrepe imajo pripravljene za zvišanje rodnosti v Sloveniji. "Znižanje glavnice kredita za stanovanje in hišo za dvajset odstotkov ob rojstvu vsakega otroka in univerzalni otroški dodatek," je dejal in poudaril, da je družina naložba, za katero se izplača nameniti velik del proračunskih sredstev.

Kako do višjih pokojnin?
Dozdajšnji poslanec stranke upokojencev Uroš Prikl (DeSUS) je bil med drugim deležen vprašanja, zakaj DeSUS, ki ima izmed strank v Sloveniji najdaljši vladni staž, nikoli ni prevzel socialnega in delovnega ministrstva.

Prikl, ki je bil v preteklosti tudi namestnik generalne sekretarke na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, je razložil, da je to eno najzahtevnejših ministrstev. Sam si želi, da bi, če bo politična volja in bo DeSUS znova v vladi, njegova stranka to ministrstvo dobila.

Prikl pa je tudi povedal, zakaj se pokojnine kljub gospodarski rasti niso zvišale. Dejal je, da se po Ropovi pokojninski reformi pokojnine niso zviševale, saj se niso revalorizirale in so ostale na isti višini. "V tem mandatu smo ta trend zaustavili. Pokojnine so se od 2015 realno začele dvigovati in naša želja je, da t. i. krivice povrnejo upokojencem. Dvigniti je treba pokojnine, da bo povprečna pokojnina dosegla 70 odstotkov povprečne plače," je dejal.

Kako povečati plače?
Predsednik NSi-ja Matej Tonin je bil precej začuden nad vprašanjem, zakaj je NSi neoliberalna stranka in kot takšna zadnja stranka, ki bi jo podprl papež Frančišek. "V Slovenijo prinašamo zahodnoevropske trende in nismo neoliberalci, temveč krščanski demokrati, ki zagovarjajo tržno gospodarstvo," je odvrnil. Le to po njegovem pojasnilu državljanom zagotavlja socialno varnost, ko se znajdejo v težavah.

V pogovoru z mladimi pa je izdal tudi recept, kako do višjih plač v Sloveniji: "Kot politika se moramo potruditi, da v Sloveniji ustvarimo takšno poslovno okolje, da bomo lahko imeli visoke plače, zaradi tega, ker bomo prodajali takšne izdelke. Če bo naše gospodarstvo razvito, bomo lahko prodajali drage izdelke. Če bomo prodali drage izdelke, bomo imeli visoke plače. Če primerjamo Slovenijo in Irsko, se mi zdi, da Slovenija postaja država podizvajalcev nemške avtomobilske industrije, kjer plače niso ne vem kako visoke. Če se sprehodite skozi Dublin, lahko vidite, kateri logotipi vse se pojavljajo na stolpnicah. Kar pomeni, da v tem mestu in državi imate delovna mesta z visokimi plačami – in to je tisti cilj. Plače bi povečevali tako, da spremenimo poslovno okolje in privabimo podjetja, ki ljudem lahko dajejo visoke plače."

Zakaj tovariši in tovarišice?
Matej T. Vatovec
(Levica) pa je skušal pojasniti ukrepe proti onesnaževanju okolja, še posebej na področju kmetijstva, saj podatki kažejo, da je živinoreja eden največjih onesnaževalcev.

Živinoreja je po njegovih besedah primerljiva s kapitalizmom, pri katerem se teži k čim večji proizvodnji ... živali niso nobena izjema. "Količina živali, ki jih vzrejamo, je prevelika in ne služi potrebam. To je treba preobraziti v samooskrbo, da bi imeli zadostno količino živali, ki se uporabljajo za prehransko industrijo, in ne presežkov. Na drugi strani je to treba omejevati. Slovenija je ena največjih potrošnic mesa, kar je z nekaterih vidikov tudi škodljivo za zdravje," je dejal.

Vatovec pa je tudi razkril, zakaj se v njegovi stranki naslavljajo kot tovariši in tovarišice, kot v časih, ko je v tem prostoru veljal socializem: "Konotacija ni slaba. Tovarištvo je več kot prijateljstvo in kolegialnost, je tudi solidarnost in vzajemno spoštovanje. Vedno se lahko na koga zaneseš in nanj obrneš. V kolektivni organizaciji, kjer se pač vsi trudimo doseči spremembe na bolje, je to lahko samo pozitivno."

Jasmina Opec Vöröš (SLS) pa je med drugim povedala, da je za spremembo šolskega sistema. "Izobraževanje je treba spremeniti na vseh ravneh - od osnovnošolske do visokošolske. Vemo, da se uči veliko teorij, veliko balasta, ki mladim, ko pridejo na trg dela, ne koristijo. Vemo, da delodajalci bolj kot teoretično znanje iščejo kompetence, kot je delo v timu, kot je sporazumevanje s preostalimi, čemur šolski sistem ne daje toliko poudarka," je poudarila.

Zaviralci napredka
Jana Škoberneta
(SD) pa je doletelo vprašanje, kako je mogoče, da posameznik s pomočjo sodnega sistema razveljavi referendum in dobi možnost novega referenduma, pri tem pa še vztraja pri vnovični razveljavitvi?

"Problem je v tem, da marsikdo želi ohraniti obstoječe stanje, ker ga je navajen in se v njem dobro počuti. Vsi bi napredek, vendar ne v domačem kraju, ne na področju, kjer delajo, in ne na način, ki si ga je izmislil kdo drug," je dejal in dodal, da so vse spremembe težke, vendar če ne spodbujamo napredka, rezultata ne bo.

"Vsi, ki namenoma ovirajo napredek, da dosežejo svojih pet minut slave ali kakšen drug interes, bi se morali vprašati, ali je res prav, da smo za šest milijonov, namesto da bi rešili otroško srčno kirurgijo, pač imeli dva referenduma, pri katerih je bil rezultat znan vnaprej," je še dodal.

Višji parlamentarni prag
Politologinja Lucija Šenkinc (SMC) pa je med drugim opozorila, da bo prioriteta prihodnje vlade zunanjepolitični del. "Mi se soočamo z dvema zadevama, ki jih je treba nemudoma reševati ob nastopu nove vlade. To je reševanje vprašanja arbitražnega sporazuma, kako ga razumemo. Tukaj se je treba pogovarjati in slišati. Drugi večji izziv, ki je največji izziv Evrope po drugi svetovni vojni, so migracije. Mislim, da to lahko rešimo skupaj na nadnacionalni ravni. Ta tematika nas bo v prihodnosti povezala in spremenila," je povedala.

Sicer pa se sam zavzema tudi za spremembo volilnega sistema, poleg preferenčnega glasu bi morali dvigniti tudi parlamentarni prag kot v primerljivih državah. Na Madžarskem je denimo pet odstotkov, 10 za koalicijo dveh strank in 15 za tri sodelujoče stranke. "Pred volitvami se srečujemo s tem, da stranke oblikujejo koalicijo in potem vstopajo v koalicije kot dvojček, trojček strank. Posledično pridobijo veliko število ljudi. Po zgledu drugih držav je za njih treba uvesti višji prag, za koalicijo dveh strank sedem odstotkov, za tri devet odstotkov," je pojasnila. "Zavedati se moramo, da je za poseg v 80. člen ustave in zakone, ki izhajajo iz njega, potrebna dvotretjinska večina. Pred volitvami veliko govorimo o spremembi volilnega sistema, po volitvah pa bistveno manj," je še dodala.

Kandidat Stranke Alenke Bratušek Jernej Pavlič pa je mladim razkril, kako in zakaj bi davčno razbremenili zagonska podjetja.

"Od šestih startupov uspe eden ali dva. Vendar ti dve podjetji prineseta nazaj vsaj toliko, kot je osem propadlih podjetij izgubilo. Podjetništvo je gonilo razvoja," je dejal. Večja podjetja pa bi več vlagala, če bi imela davčne olajšave. Zagonska podjetja bi morala ostati v Sloveniji in velika podjetja bi jim morala pomagati. Zagonska podjetja so po njegovem mnenju dobro financirana do prve ravni, v drugi fazi pa imajo težavo zbrati denar. Zato bi jih morali razbremeniti davčnih plačil.