Ena izmed mogočih različic - oprsnice. Te psu onemogočijo prosto gibanje po avtomobilu, a se pri prometnih nesrečah ne izkažejo tako dobro kot boksi. Foto: AMZS
Ena izmed mogočih različic - oprsnice. Te psu onemogočijo prosto gibanje po avtomobilu, a se pri prometnih nesrečah ne izkažejo tako dobro kot boksi. Foto: AMZS

Ob čelnem trku s hitrostjo 50 kilometrov na uro nezavarovan pes, ki tehta 19 kilogramov, lahko prileti v potnike spredaj s silo teže več kot 1.000 kilogramov - in jih tako usodno poškoduje.

AMZS
Varnost psov v avtomobilu
Kovinski bok, pritrjen v prtljažniku, se je izkazal za najvarnejšo opcijo. Foto: AMZS
Pes
Masa psa ni zanemarljiva, še posebej pri slučaju trka. Foto: BoBo/Borut Živulović
Varnost psov v avtomobilu
Pse je treba na vožnjo in uporabo boksa privajati. Prej kot se začne, bolje je. Foto: AMZS
Varnost psov v avtomobilu
Žičnate kletke pogosto zatajijo. Foto: AMZS
Varnost psov v avtomobilu
Tudi plastični boksi niso primerni za slučaj nesreče. Foto: AMZS
Varnost psov v avtomobilu
Oprsnice se lahko stržejo. Foto: AMZS

AMZS, slovenska policija in Kinološka zveza Slovenije so pripravili akcijo ozaveščanja o varnem prevozu psov. Razlog: v naši državi je registriranih več kot 230.000 psov (dejansko jih je najbrž še več), mnogi med njimi pa so pogosti sopotniki v avtomobilih. "Marsikateri lastnik ne ve, na kakšen način naj poskrbi, da bo psa vozil varno. Predvsem pa se ne zaveda, kakšne posledice lahko nastanejo zaradi neustreznega prevoza," je povedal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. Skupaj so zato pripravili nasvete in testirali pripomočke za varnost pri prevozu psov.

"Lastniki vozijo pse na zadnjih sedežih, na polici, v prtljažniku, med sopotnikovimi nogami, večkrat vidimo, da psi molijo glavo skozi okno. Vse to je zelo nevarno, saj pes ob prometni nesreči, če ni pripet ali v boksu, nenadzorovano leti po avtomobilu ali celo poleti iz vozila, pri čemer lahko poškoduje sebe, voznika in druge potnike," je navedel policist.
Posebno skrb za varen prevoz živali nalaga zakon o pravilih cestnega prometa. Natančneje:

92. člen pravi:
(2) Domače živali (psi, mačke, drobnica, večje živali idr.), ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.
(3) Živali iz prejšnjega odstavka, ki se prevažajo v delu motornega vozila, namenjenega za prevoz potnikov oziroma prtljage, morajo biti ustrezno zavarovane.

Kaj pomeni "prost" pes v avtomobilu
Na AMZS-ju so navedli nekaj razlogov, zakaj prosto spuščen pes v avtomobilu ni varna izbira. Prvič zato, ker odvrača pozornost od ceste. Lastnik ga spremlja vizualno in miselno, kar pomeni manj osredinjenosti na sam promet in večjo nevarnost za prometno nesrečo.

Drugič zato, ker so živali nepredvidljive. Iz tega ali onega vzroka lahko postanejo razdražene, nemirne in tudi fizično motijo upravljanje vozila. To ni škodljivo samo v primerih, če je žival velika. Tudi majhna jezna čivava, ki se razjezi in zavleče med pedala za pospeševanje in zaviranje, je lahko smrtno nevarna.

Naprej zato, ker je pes ob neljubem dogodku lahko nevaren projektil. Zakon o ohranitvi gibalne količine je neizprosen, in če se avtomobil siloma ustavi, bo telo psa "hotelo" naprej. Na AMZS-ju so navedli naslednji primer: ob čelnem trku s hitrostjo 90 kilometrov na uro bo 20-kilogramski pes letel s takšno silo, kot da bi imel tono in pol (več kot 80-kratno povečanje). Tudi če je na zadnji klopi in udari v sprednje sedeže, sploh pa neposredno v zatilje, lahko pomeni smrt, invalidnost ...

Po sami nesreči psi včasih pobegnejo iz poškodovanega vozila, kar je v prometu nevarno, še posebej na avtocesti, poleg tega so zbegane, šokirane in zato lahko ljudem sovražne.

Boks koristi psihološko in fizično
AMZS-jev inštruktor varne vožnje Janez Marolt zato svetuje uporabo t. i. transportnih boksov, kovinskih škatel za domače živali. Boks naj bo v avtomobilu pritrjen, saj v nasprotnem primeru ni učinka; pes bo pri trku odletel skupaj s škatlo. Še najbolje je boks uporabljati v prtljažniku avtomobila.
Transportni boksi so lahko dobri tudi s psihološkega vidika. Psi se namreč v njih ne obremenjujejo z okolico, so bolj umirjeni in pogosto spijo, je povedal strokovnjak za šolo in vzgojo psov, ki sodeluje pri reševalnih akcijah s svojimi štirinožnimi prijatelji, David Pogačnik.

Pomembno je, da se pes nanj navaja že od začetka. Privaditi ga je treba na boks, vožnjo in zaprto okolje; ga naučiti oz. kondicionirati, da se v njem dobro počuti. "Seveda je za to potreben čas, vajo je treba večkrat ponoviti. Lastniki naj bodo potrpežljivi, psa pa naj za uspešno izvedbo nagradijo s priboljški oziroma hrano," je povedal.

Transportni boksi so uveljavljen način prevoza psov v policiji in pri vodnikih reševalnih psov.

Žičnate ali platnene kletke?
Žičnate kletke in plastični boksi so načeloma priročnejši, lažji za prenašanje in udobnejši za lastnika. A če se zgodi trk, se načeloma ne izkažejo dobro. Še slabše je pri platnenih rešitvah.

Oprsnica in pritrjevanje
Psa lahko opremimo z oprsnico in pritrdimo na eno izmed čvrstih točk v avtomobilu. Različic je več. Oprsnica s karabinskim pripenjanjem na avtomobilski varnostni pas na zadnji klopi omogoča psu več gibanja, ga pa ne zadrži na najvarnejšem mestu. Dvojno pripenjanje na priključka za varnostni pas ga zadrži na mestu, je pa manj udobna možnost. Toda na AMZS-ju so do oprsnic skeptični. Izvedli so namreč že več testov, pri katerih se je tako pripet pes (s preprostim pripenjanjem) odtrgal in priletel v naslonjalo voznikovega sedeža. Pri dvojnem pripenjanju se sicer ni odtrgal, je pa vseeno zdrsnil za 40 centimetrov naprej in udaril v sedež.

Pomanjkljivost pri uporabi oprsnic je tudi ta, da pes na sedežu nima trdne podlage, na kateri bi lahko stabilno stal, kar zanj predstavlja streso.

Previdnejša, "defenzivna" vožnja
Marolt svetuje t. i. defenzivno vožnjo. "Izogibajmo se nenadnemu zaviranju in grobim pospeševanjem. Povečajmo varnostno razdaljo, saj bomo le na ta način imeli dovolj časa, da se varno ustavimo, oziroma več možnosti, da rešimo morebiten kritični položaj brez sunkovitih manevrov, kar je pri prevozu živali bistvenega pomena."

Marolt glede na izide AMZS-jevega testiranja svetuje: "Lastniki psov naj za najvarnejši način prevoza svojega ljubljenčka izberejo dobro, čvrsto kletko, ki jo - če imajo večjega psa - namestijo in pritrdijo v prtljažnik, za zelo majhne pse pa je lahko položena v prostor za noge za prednjim sedežem."

Priprave za pot in izvedba
K varnosti prispevajo tudi ustrezne priprave. AMZS priporoča naslednje: psu pred potjo ne dajemo hrane. Vzeti moramo dovoljšno količino vode. Temperatura naj bo primerna. Iz istega razloga se pes ne pušča v avtomobilu, saj se lahko notranjost hitro pregreje. Psa med vožnjo periodično opazujemo in se, če je nemiren, ustavimo, da se pomiri. Na splošno je koristno izvesti postanke na približno dve uri, da se žival sprehodi, napoji in sprosti.

Lani izrekli več kot 300 glob
Kako pa policija ukrepa pri vožnji, ki ne ustreza zakonski definiciji "ustrezno zavarovanega"? Večinoma se opozarja in svetuje, kaj postoriti za varnejši prevoz. Izreka pa tudi globe za nepravilen prevoz domačih živali, lani se jih je nabralo nekaj več kot 300. Globa znaša 40 evrov.

Video policije in AMZS-ja:

Ob čelnem trku s hitrostjo 50 kilometrov na uro nezavarovan pes, ki tehta 19 kilogramov, lahko prileti v potnike spredaj s silo teže več kot 1.000 kilogramov - in jih tako usodno poškoduje.

AMZS