V živo / Prenosi
Anketa: 13. julij 2010 ob 07:41

Kdo je največ prispeval k prvemu naslovu Španije?

Andres Iniesta - mož odločitve.
Xavi Hernandez - motor moštva.
David Villa - strelec petih od osmih golov.
Iker Casillas - vratar in kapetan.
Vicente Del Bosque - mirni in preudarni selektor.
Arhiv

Španija slavi prvi naslov svetovnih prvakov

Argentina - pod lupo

Lionel Messi


Sobota, 12. junija, ob 13.30: ARGENTINA - NIGERIJA (Johannesburg, Ellis Park)
Četrtek, 17. junija, ob 20.30: ARGENTINA - JUŽNA KOREJA (Johannesburg, Soccer City)
Torek, 22. junija, ob 20.30: GRČIJA - ARGENTINA (Polokwane)


Vzdevek reprezentance: Albicelestes - belo-sinjemodri, Gauchos - gavči


Selektor in legenda: Diego Armando Maradona
S Pelejem si je razdelil nagrado za najboljšega igralca preteklega stoletja. Med letoma 1977 in 1994 je na 91 tekmah za Argentino dosegel 34 golov. Leta 1986 je bil kapetan izbrane vrste, s sanjskimi predstavami jo je popeljal do drugega naslova svetovnih prvakov. Dosegel je dva zadetka proti Angliji v četrtfinalu (2:1), dva proti Belgiji v polfinalu (2:0), v finalu proti Zahodni Nemčiji (3:2) pa je podal za odločilni zadetek Jorgeju Burruchagi. Štiri leta pozneje so se Argentinci znova uvrstili v finale, a izgubili z Zahodno Nemčijo z 0:1 po sumljivo dosojeni enajstmetrovki na finalni tekmi v Rimu. Na SP-ju v ZDA leta 1994 je odigral le dve tekmi, proti Grčiji je dosegel zadetek, nato pa je padel na dopinškem testu. Jemal naj bi efedrin in Fifa ga je izključila s prvenstva.


Klubsko kariero je začel leta 1976 pri Argentinos Juniorsih. Po petih letih je prestopil k Boci, po SP-ju leta 1982 pa je odšel v Barcelono. V Kataloniji se pod vodstvom Cesarja Luisa Menottija ni najbolje znašel, zato je leta 1984 prestopil k Napoliju. V Serie A je zablestel v polnem sijaju. Neapeljčani so v letih 1987 in 1990 postali italijanski prvaki, leta 1989 pa so osvojili Pokal Uefa. V Italiji je zašel v težave zunaj igrišč. Sredi osemdesetih je postal odvisnik od kokaina in po pozitivnem testu je leta 1990 dobil 15-mesečno prepoved igranja. Njegova kariera je šla strmo navzdol. Po koncu športne poti leta 1997 je imel še težave z odvečno težo. Med letoma 2000 in 2005 je bil večkrat na zdravljenju zaradi odvisnosti, imel je tudi težave s srcem, zdravniki so se borili za njegovo življenje. Po vseh težavah je začel živeti bolj zdravo, postal je televizijski voditelj, novembra 2008 pa tudi selektor izbrane vrste. V kvalifikacijah za SP je poslušal številne kritike, a uspelo mu je priti na svetovno prvenstvo.

Kapetan: Javier Mascherano
25-letni obrambni vezist je kariero začel pri River Platu. V sezoni 2006/07 se je preselil na Otok, kjer je odigral le pet tekem za West Ham, nato pa je kot posojen igralec odšel k Liverpoolu. Z redsi se je prebil v finale Lige prvakov leta 2007, kjer je bil uspešnejši Milan. Grenak poraz je doživel tudi z izbrano vrsto poleti istega leta v finalu Cope Americe proti Braziliji. Na tem tekmovanju je tudi zabil edina reprezentančna zadetka proti Paragvaju in Peruju. V domovini se ga je prijel vzdevek mali vodja in tudi Maradona mu zelo zaupa. 10. novembra 2008 je nasledil Javierja Zanettija na mestu kapetana.


Diego Armando Maradona


Zvezdnik: Lionel Messi
22-letnik iz Rosaria je že od 13. leta član Barcelone, v zadnjih dveh letih je nesporno najboljši nogometaš na svetu. Evforični navijači, mediji in častilci nogometne igre ga že postavljajo ob bok Peleju, Maradoni, Ronaldu, Zidanu, a do tega mu manjka "le" ena lovorika - pokal za svetovnega prvaka. A to "kepo zlata" lahko la Pulga (bolha) osvoji že poleti, pri čemer se dobro zaveda, da bo to veliko težje kot osvajati lovorike kot po tekočem traku za Barcelono. V letu 2009 je mali Messi z Barcelono slavil v prav vseh tekmovanjih, pri tem pa je več kot upravičil dres s številko 10. V letošnji sezoni je postal najboljši strelec Primere division. Za izbrano vrsto je debitiral 17. avgusta 2005 proti Madžarski. Na svetovnem prvenstvu v Nemčiji pred štirimi leti je dosegel zadnji gol na tekmi predtekmovanja proti Srbiji (6:0). Novo razočaranje je doživel na Copi Americi pred tremi leti, ko so Argentinci v finalu delovali nemočno proti Braziliji (0:3). Na zadnjih olimpijskih igrah v Pekingu je blestel v navezi s Sergiom Agüerom, Gavči so osvojili zlato.


Pot v JAR: trnova
Argetinci so zasedli 4. mesto v kvalifikacijah v Južni Ameriki. Doživeli so kar šest porazov, še posebej je bolela 'blamaža' v Boliviji (1:6). Septembra lani je bil Maradona že na izhodnih vratih po porazih z Brazilijo doma (1:3) in Paragvajem (0:1). Zmago nad Perujem v Buenos Airesu (2:1) je zagotovil Martin Palermo v 92. minuti. V zadnjem krogu je Mario Bolatti šest minut pred koncem poskrbel za ključno zmago v Urugvaju (0:1).


Dozdajšnji nastopi na svetovnih prvenstvih:
1930 - finale (poraz proti Urugvaju)
1934 - izpad v prvem krogu (poraz proti Švedski)
1958 - izpad v skupinskem delu
1962 - izpad v skupinskem delu
1966 - četrtfinale (poraz proti Angliji)
1974 - izpad v drugem skupinskem delu
1978 - naslov svetovnih prvakov (zmaga nad Nizozemsko)
1982 - izpad v drugem skupinskem delu
1986 - naslov svetovnih prvakov (zmaga nad Zahodno Nemčijo)
1990 - finale (poraz proti Zahodni Nemčiji)
1994 - osmina finala (poraz proti Romuniji)
1998 - četrtfinale (poraz proti Nizozemski)
2002 - izpad v skupinskem delu
2006 - četrtfinale (poraz proti Nemčiji)


Navijačica Argentine


Vrhunec: Božja Maradonova roka
Leta 1986 so Argentinci drugič postali svetovni prvaki predvsem po zaslugi neprekosljivih predstav Diega Armanda Maradone, ki je sam popeljal reprezentanco skozi izločilne dvoboje. V četrtfinalu proti Angliji je dosegel gola, ki sta se zapisala v zgodovino: prvega s pomočjo roke, drugi pa je bil po mnenju mnogih najlepši gol SP-jev vseh časov. Maradona je krenil s svoje polovice, preigral Glenna Hoddla, Petra Reida, Kennyja Sansoma, Terryja Butcherja in Terryja Fenwicka, obšel še vratarja Petra Shiltona in poslal žogo v mrežo. V finalu so bili Gavči s 3:2 boljši od Nemcev. V tej generaciji je poleg Maradone blestel tudi Jorge Valdano.


Razočaranje: Leta 1958 le dve osvojeni točki
Na Švedskem leta 1958, ko so se na tekmovanje znova vrnili po 14 letih posta, so bili popolnoma razglašeni, saj so prepričljivo izgubili tako proti Zahodni Nemčiji (1:3) kot tudi proti Češki (1:6). Osvojili so zgolj dve točki in zasedli zadnje mesto v skupini.