V živo / Prenosi
Anketa: 13. julij 2010 ob 07:41

Kdo je največ prispeval k prvemu naslovu Španije?

Andres Iniesta - mož odločitve.
Xavi Hernandez - motor moštva.
David Villa - strelec petih od osmih golov.
Iker Casillas - vratar in kapetan.
Vicente Del Bosque - mirni in preudarni selektor.
Arhiv

Španija slavi prvi naslov svetovnih prvakov

Švica - pod lupo

Alexander Frei


Sreda, 16. junija, ob 16.00: ŠPANIJA - ŠVICA (Durban)
Ponedeljek, 21. junija, ob 16.00: ČILE - ŠVICA (Port Elizabeth)
Petek, 25. junija, ob 20.30: ŠVICA - HONDURAS (Bloemfontein)


Vzdevek reprezentance: Schweizer Nati/La Nati/Squadra nazionale


Selektor: Ottmar Hitzfeld
61-letni strokovnjak se je izkazal z delom v Nemčiji. Je drugi po Ernstu Happlu, ki je z dvema različnima kluboma postal evropski prvak. Tretji se jima bo pridružil po letošnjem finalu. Po igralski karieri, kot napadalec je nastopal za Lörrach, Basel, Stuttgart, Lugano in Luzern ter na olimpijskih igrah za izbrano vrsto Zahodne Nemčije, se je leta 1983 podal v trenerske vode. Najprej je vodil Zug, nato Aarau štiri leta, tri sezone pa je sedel na klopi Grasshopperjev iz Züricha. Leta 1991 se je preselil v Dortmund k Borussii. Leta 1995 je moštvo popeljal do naslova nemškega prvaka, ki mu ga je uspelo tudi obraniti. Dve leti pozneje so presenetili vso Evropo in so v finalu Lige prvakov s 3:1 v Münchnu ugnali favorizirani Juventus. Sledila je selitev k Bayernu. Z Bavarci je leta 1999 "der General" v legendarnem finalu Lige prvakov klonil na Camp Nouu proti Manchestru z 2:1. Dve sezoni pozneje so po izvajanju enajstmetrovk Bavarci premagali Valencio in postali evropski prvaki. Leta 2004 se je poslovil od trenerskega mesta, a se je k Bayernu znova vrnil čez tri sezone. Z Münchenčani je skupno petkrat osvojil Bundesligo. Zadnji dve leti je selektor Švice.


Kapetan in zvezdnik: Alexander Frei
30-letni napadalec je s 40 goli najboljši strelec švicarske reprezentance vseh časov. Zadnjo sezono igra v rodnem Baslu, kjer je tudi začel kariero. V Švici je igral še za Thun, Lucerne in Servette. Iz Ženeve se je nato preselil v Francijo k Rennesu. V sezoni 2004/2005 je postal najboljši strelec francoskega nogometnega prvenstva. Po petih leti je nato za tri sezone odšel v Nemčijo k dortmundski Borussii.  Za Švico je prvič zaigral leta 2001. V spominu bo ostal incident s tekme evropskega prvenstva 2004, ko je pljunil angleškega zvezdnika Stevena Gerrarda. Štiri leta pozneje se je na domačem prvenstvu na prvi tekmi proti Češki hudo poškodoval.


Ottmar Hitzfeld


Pot v JAR: Lahka skupina za neposredno uvrstitev
Švica je v skupini, kjer ni bilo nobene "velike" reprezentance, osvojila prvo mesto in se neposredno uvrstila v Južno Afriko. Ob koncu so Hitzfeldovi varovanci imeli 21 točk (6 zmag, 3 remiji in poraz) in so bili le točko pred Grčijo.


Dozdajšnji nastopi na svetovnih prvenstvih:
1934 - četrtfinale (poraz proti Češkoslovaški)
1938 - četrtfinale (poraz proti Madžarski)
1950 - izpad v skupinskem delu
1954 - četrtfinale (poraz proti Avstriji)
1962 - izpad v skupinskem delu
1966 - izpad v skupinskem delu
1994 - osmina finala (poraz proti Španiji)
2006 - osmina finala (poraz proti Ukrajini)


Vrhunec: načrte prekrižala izjemna Avstrija
Leta 1954 je peto svetovno prvenstvo gostila Švica. Domača izbrana vrsta je v skupinskem delu najprej z 2:1 odpravila Italijo, a nato klonila proti Angliji (2:0). V dodatni tekmi za uvrstitev v četrtfinale so Švicarji še enkrat nadigrali svoje sosede, tokrat je bilo 4:1. V četrtfinalu so gostitelje pričakali eni izmed glavnih favoritov turnirja Avstrijci. V izjemnem srečanju je padlo kar 12 zadetkov, zmage s 7:5 pa se je veselila Avstrija.


Navijači Švice


Razočaranje: domov brez prejetega zadetka
Kljub uvrstitvi v osmino finala so Švicarji zadnje svetovno prvenstvo v Nemčiji zapustili z grenkim priokusom. V skupinskem delu so se s Francijo razšli brez zadetkov, nato pa so s po 2:0 premagali Togo in Južno Korejo. V osmini finala so se pomerili z Ukrajino. Redni del se je končal brez zmagovalca (0:0). Odločitev je padla šele po streljanju enajstmetrovk, kjer pa so se "izkazali" Švicarji, ki niso niti enkrat zatresli mreže. Tako so postali prvi, ki so izpadli brez prejetega zadetka, in prvi, ki jim ni uspelo zadeti niti enega strela z bele točke.


Legenda: Josef Hűgl
Leta 1954, ko so Švicarji navdušili na domačem prvenstvu, je bil s šestimi zadetki drugi strelec turnirja. Prehitel ga je le legendarni madžarski napadalec Sandor Kocsis. Hügl, ki je v karieri igral za Basel, Zürich, Porrentruy in Laufen, je na 34 tekmah za reprezentanco dosegel kar 22 zadetkov.