• Podatki
• Pod lupo
• Postava

Sobota, 12. junija, ob 20.30: ANGLIJA - ZDA (Rustenburg)
Petek, 18. junija, ob 20.30: ANGLIJA - ALŽIRIJA (Cape Town)
Sreda, 23. junija, ob 16.00: SLOVENIJA - ANGLIJA (Port Elizabeth)

Vzdevek: The Three Lions - trije levi

Selektor: Fabio Capello
Fabio Capello. Mož, ki je kot trener osvojil tako rekoč vse. Rodil se je 18. junija 1948, le 30 kilometrov stran od Gorice. Svojo igralsko nogometno pot je začel v Ferrari pri SPAL-u, igral je tudi za Romo, Juventus in Milan. Največ uspehov je požel pri "stari dami", s katero je bil trikrat italijanski prvak. Kot nogometaš je bil zelo uspešen, veliko uspešnejši pa je kot trener, saj ima pod svojim imenom že zajeten kupček lovorik. Največji trenerski podvig mu je uspel leta 1994, ko je z Milanom v finalu Lige prvakov sredi Aten ponižal Barcelono in stopil na tron evropskega klubskega nogometa. Bil je uspešen v vseh klubih, ki jih je treniral, z vsakim pa je tudi vsaj enkrat osvojil domače prvenstvo (zaradi afere "calciopoli" so dva naslova, ki jih je Capello osvojil z Juventusom, razveljavili).

Po uspešnih sezonah pri Milanu, Juventusu, Romi in madridskem Realu je 14. decembra 2007 na selektorskem stolčku Anglije zamenjal Steva McClarna. S svojimi izbranci je nemudoma navdušil nogometne kritike, 19. novembra 2008 pa je v Berlinu z 2:1 na prijateljskem obračunu premagal tudi Nemčijo in ji tako prizadejal šele prvi poraz v prestolnici po 35 letih. Takih dosežkov Angleži zlepa ne pozabijo kakor tudi ne dobrih iger v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, v katerih so Otočani naravnost blesteli. Dobili so kar 9 od 10 tekem, izgubili so le v gosteh proti Ukrajini (1:0). Na nov naslov svetovnih prvakov Angleži čakajo že 44 let, mnogi pa so prepričani, da je prav "Don Fabio" mož, ki bo zibelki nogometa prinesel tako želeno drugo zvezdico.

Kapetan: Rio Ferdinand
Po aferi, ki je kapetanski trak odnesla Johnu Terryju, je Capello na mesto kapetana postavil branilca Manchester Uniteda Ria Ferdinanda. Ta je svojo nogometno pot začel v znameniti nogometni akademiji West Ham Uniteda, po petih letih pa se je odločil kariero nadaljevati pri Leeds Unitedu. Tam je pokazal vse svoje spretnosti, ki so Leeds med drugim pripeljale tudi do polfinala Lige prvakov. 22. julija 2002 je za rekordno vsoto (nekateri angleški mediji so poročali, da je končni znesek znašal več kot 30 milijonov britanskih funtov) prestopil v Manchester United. Pri rdečih vragih je osvojil veliko število lovorik, z angleško reprezentanco pa kakšnega vidnejšega uspeha še ni priredil. Za člansko izbrano vrsto je zbral 76 nastopov in zadel 3 gole.

Zvezdnik: Wayne Rooney
Anglija ima v svojih vrstah zagotovo enega najboljših napadalcev na svetu - Wayna Rooneyja. 24. oktobra 1985 se je rodil v predmestju Liverpoola, že od malih nog je navijal za tamkajšnji klub Everton. Zanj je kot mladinec igral že vse od leta 1996, svoj prvi članski nastop pa je vknjižil 17. avgusta 2002 proti Tottenhamu. Klubske navijače je opozoril že s fantastičnim golom v polfinalu mladinskega FA-pokala na White Hart Lanu, širšo nogometno javnost pa 19. oktobra 2002, ko je z osupljivim strelom pod prečko na Highburyju končal niz 30 tekem neporaženosti Arsenala. Rodila se je zvezda, ki je v polnem sijaju zasijala šele dve leti pozneje na Euru 2004. Na finalnem turnirju na Portugalskem je zadel štiri gole in bil z Ruudom van Nistelrooyem drugi najboljši strelec prvenstva (gol več je zbral le Milan Baroš). Sledila je selitev na Old Trafford, kjer je imel Wayne v prvi sezoni težave z izbruhi jeze, a ga je menedžer rdečih vragov Alex Ferguson kmalu umiril in Rooney je postal eden ključnih mož v igri Uniteda. V svoji karieri je na 359 tekmah Evertona in Manchester Uniteda zadel 148 golov, v reprezentančni pa se je na 58 tekmah med strelce vpisal 25-krat. Z 9 goli je bil tudi najboljši strelec Anglije v kvalifikacijskem ciklusu za SP v Južni Afriki. Gre torej za rojenega napadalca, na kateremu slonijo upi celotnega naroda. Bo Rooney zdržal pritisk?

Pot v JAR: edini poraz, ko je bilo že vse odločeno
Angleži so pometli s konkurenco v skupini 6, kjer so se za prvi dve mesti potegovali še Ukrajina, Hrvaška, Belorusija, Kazahstan in Andora. Edini poraz so Capellovi varovanci doživeli v Ukrajini, kjer so domači nogometaši zmagali z 1:0.

Dozdajšnji nastopi na svetovnih prvenstvih:
1950 - izpad v skupinskem delu
1954 - četrtfinale (poraz proti Urugvaju)
1958 - izpad v skupinskem delu
1962 - četrtfinale (poraz proti Braziliji)
1966 - naslov svetovnih prvakov (zmaga nad Zahodno Nemčijo)
1970 - četrtfinale (poraz proti Zahodni Nemčiji)
1982 - izpad v drugem skupinskem delu
1986 - četrtfinale (poraz proti Argentini)
1990 - polfinale (poraz proti Zahodni Nemčiji; 4. mesto: poraz proti Italiji)

Vrhunec: naslov leta 1966
Vedno so bili med glavnimi favoriti, naslov pa so osvojili le leta 1966 na domačem Wembleyju. Takrat so s sanjsko ekipo (Gordon Banks, Bobby Charlton, Roger Hunt, Geoff Hurst, Bobby Moore ... ) v finalu s 4:2 ugnali Zahodno Nemčijo. Hurst je dosegel oba gola v podaljšku, zadetek za 3:2 pa je verjetno najspornejši v zgodovini SP-jev, saj žoga naj ne bi prešla golove črte.

Razočaranje: iz SP-ja v SP domov z dolgimi nosovi
V zadnjih dveh desetletjih so imeli neverjetno smolo. Na svetovnem prvenstvu leta 1986 so v četrtfinalu klonili proti Argentini z 1:2. Diego Armando Maradona si je pri prvem golu pomagal z roko, nato pa je v slalomu nanizal branilce Anglije za 2:0. Na SP-ju v Italiji leta 1990 je Angleže v polfinalu po streljanju enajstmetrovk izločila reprezentanca Zahodne Nemčije, štiri leta pozneje pa se jim na svetovno prvenstvo v ZDA sploh ni uspelo uvrstiti. Leta 1998 so jih v osmini finala znova pokopale enajstmetrovke proti Argentini. Na SP-ju leta 2002 so skozi šivankino uho zlezli iz skupine F, nato pa v četrtfinalu obstali pred Brazilci (1:2), ko je vratar David Seaman prejel gol s polovice igrišča. Štiri leta pozneje jih je v Nemčiji, znova po izvajanju enajstmetrovk, izločila reprezentanca Portugalske.

Legenda: Bobby Charlton
Eden najbolj spoštovanih nogometašev v Manchestru - Bobby Charlton - je v klubu z Old Trafforda preživel kar 19 let, zbral 758 nastopov in zadel 249 golov. Za angleško reprezentanco je nastopil v vseh selekcijah, največ nastopov je seveda zbral v članskih vrstah (106), kjer je dosegel tudi večino svojih golov v angleškem dresu (49). Skupaj s soigralci je na Wembleyju dvignil tudi znamenito trofejo Julesa Rimeta, ki so jo le dva tedna pred začetkom prvenstva ukradli iz Westminstra. Legendarni vezist rdečih vragov se je preizkusil tudi kot trener, saj je med letoma 1973-1975 vodil Preston North End, med letoma 1971-1973 pa še Wigan Athletic. Kot igralec je z Man Unitedom osvojil tako rekoč vse, kar je osvojiti mogoče, osebnih nagrad pa je prejel še bistveno več. Zagotovo je ena najprestižnejših "zlata žoga" s svetovnega prvenstva leta 1966.

• Podatki
• Pod lupo
• Postava