• Podatki
• Pod lupo
• Postava

Sreda, 16. junija, ob 16.00: ŠPANIJA - ŠVICA (Durban)
Ponedeljek, 21. junija, ob 20.30: ŠPANIJA - HONDURAS (Johannesburg)
Petek, 25. junija, ob 20.30: ČILE - ŠPANIJA (Pretoria)

Vzdevek reprezentance: La Furia Roja – rdeča jeza

Selektor: Vicente del Bosque
59-letni strokovnjak bo imel na svetovnem prvenstvu težko nalogo, saj bo reprezentanca, polna zvezdnikov, ena glavnih favoritinj v Južni Afriki. Od leta 2008 sedi na klopi aktualnih evropskih prvakov. Vodenje izbrane vrste s Pirenejskega polotoka je prevzel od Luisa Aragonesa, ki je Španijo popeljal do drugega naslova najboljše reprezentance stare celine. Igralsko kariero je začel v mlajših kategorijah madridskega Reala. V prvo ekipo se mu ni uspelo prebiti, zato je leta 1971 zaigral za Cordobo. Sezono je preživel še pri Castellonu in se s 23 leti le pridružil kraljevemu klubu, kjer je ostal do konca športne poti. Z Realom je petkrat postal španski prvak. Že sezono po upokojitvi, leta 1985, je prevzel vodenje druge ekipe madridskega velikana. Po petih letih je za kratko sedel na trenerski stolček prve ekipe, a kmalu ostal brez dela. Končno je pravo priložnost kot trener Reala dočakal leta 1999. V štirih sezonah je dvakrat osvojil Primero in se dvakrat zavihtel tudi na vrh Evrope (2000, 2002). Po koncu sodelovanja z Realom je leto dni vodil še turški Besiktas.

Kapetan: Iker Casillas
Pri 28 letih je Casillas že prava ikona Reala in španskega nogometa. Zadnja leta je eden boljših varuhov mreže in je med najzaslužnejšimi za uspehe Reala ter predvsem španske reprezentance v zadnjih letih. Za izbrano vrsto je nastopil že na 102 tekmah in je trenutno na drugem mestu po številu nastopov. Pred njim je le še legendarni vratar Barcelone Andoni Zubizarreta (126). Za Furio je debitiral z 19 leti, pred evropskim prvenstvom leta 2008 pa je postal kapetan izbrane vrste. Trak je prevzel od soigralca Raula Gonzaleza. Rojen Madridčan je vso kariero preživel pri Realu. Po mladinski šoli je leta 1998 oblekel tudi dres članske ekipe. Kmalu je postal prvi vratar kraljevega kluba. V svoji karieri je štirikrat postal španski prvak in trikrat slavil v Ligi prvakov (1998, 2000, 2002).  

Zvezdnik: Xavi Hernandez
Xavi je glavni kreator izjemne španske igre in verjetno trenutno najboljši vezni nogometaš na svetu. 30-letnik je prav tako osrednji igralec Barcelone, ki prav po njegovi zaslugi prikazuje atomski nogomet. Prek Xavija gre večina španskih napadov. Skupaj s klubskim soigralcem Andresom Iniesto tvorita fenomenalni dvojec, ki večino bremena nosi tudi v izbrani vrsti. Sredino dopolnjujeta še Xabi Alonso in Cesc Fabregas, ki se prav tako odlično znajdeta v postavi s Xavijem. Katalonec že od otroštva igra za klub, za katerega navija že od malih nog. V prvi ekipi Barce je debitiral z 18 leti, potem ko "je šel" čez slavno šolo katalonskega velikana La Masio. Kmalu je postal nezamenljivi član "blaugrane".

V vezni vrsti je vlogo prevzel od Pepa Guardiole, ki je po prihodu na trenersko mesto leta 2008 do popolnosti izpilil njegovo igro. Z Barco je štirikrat postal prvak Španije in se dvakrat tudi zavihtel na evropski vrh (2006, 2009). V lanskem finalu je bil izbran za najboljšega igralca. Tako v klubu kot tudi v reprezentanci je namestnik kapetana Carlesa Puyola oziroma Casillasa. Za izbrano vrsto igra od leta 2000, v 84 nastopih pa je osemkrat zatresel mrežo. Zablestel je na evropskem prvenstvu 2008, ko je bil imenovan za najkoristnejšega posameznika turnirja. Nastopa tudi za selekcijo Katalonije. 

Pot v JAR: brez poraza na prvenstvo
Španija je blestela v svoji kvalifikacijski skupini. Suvereno so dobili vse tekme in z naskokom osvojili prvo mesto. V desetih srečanjih so prejeli le pet zadetkov, sami pa so jih dosegli 28. Nadaljevali so izjemno formo iz evropskega prvenstva, neverjetna serija zmag pa je bila prekinjena na lanskem pokalu konfederacij.

Dozdajšnji nastopi na svetovnih prvenstvih:
1934 - četrtfinale (poraz proti Italiji)
1950 - 4. mesto (finalni turnir štirih najboljših)
1962 - izpad v skupinskem delu
1966 - izpad v skupinskem delu
1978 - izpad v skupinskem delu
1982 - izpad v drugem skupinskem delu
1986 - četrtfinale (poraz proti Belgiji)
1990 - osmina finala (poraz proti Jugoslaviji)
1994 - četrtfinale (poraz proti Italiji)
1998 - izpad v skupinskem delu
2002 - četrtfinale (poraz proti Južni Koreji)
2006 - osmina finala (poraz proti Franciji)

Vrhunec: edini vidni rezultat star 60 let
Najboljšo uvrstitev so Španci dosegli daljnega leta 1950. Na prvem povojnem prvenstvu, ki ga je pripravila Brazilija, so končali na četrtem mestu. Z dobrimi predstavami so se takrat izkazali že v skupinskem delu, ko so s 3:1 odpravili ZDA, z 1:0 Anglijo in 2:0 Čile. Blestela sta Bask iz Athletica Bilbaa Telmo Zarra in Katalonec Estanislao Basora, sicer član Barcelone. V boju štirih najboljših ekip za naslov prvaka so osvojili le točko. Remizirali so proti poznejšim prvakom Urugvajcem (2:2), premoč pa so morali priznati Brazilcem (6:1) in Švedom (3:1).

Razočaranje: Klavrn nastop pred domačim občinstvom
Španija, ki je vedno imela izjemno močno ligo, klube in odlične nogometaše, je prav vedno svetovno prvenstvo končala razočarana. Za furijo svetovna prvenstva predstavljajo zares šibko točko. Prav zato se letos še toliko več pričakuje. Velika pričakovanja so bila tudi leta 1982, ko so Španci gostili prvenstvo. Furia je sestavila močno ekipo, ki je že v prvi tekmi proti Hondurasu iztržila le remi (1:1). Za nadaljevanje v drugi krog sta zadostovala zmaga nad Jugoslavijo (2:1) in poraz s Severno Irsko (1:0). V drugem delu skupinskega tekmovanja so se z Anglijo razšli brez zadetkov, premoč pa so morali priznati Zahodni Nemčiji (2:1). Tako so klavrno končali tekmovanje pred svojimi navijači. 

Legenda: Andoni Zubizarreta
Dres španske izbrane vrste so nosili številni odlični nogometaši, a kar 126-krat je med vratnicama stal baskovski vratar Zubizarreta. Rodil se je v Vitorii leta 1961, športno pot pa je začel pri Aretxabaletu. Za kratko je oblekel dres Deportiva iz Alavesa in se z 19 leti, kot se za ponosnega Baska spodobi, preselil k Athleticu iz Bilbaa. Za leve je igral pet let in dvakrat osvojil naslov španskega prvaka. Sledila je selitev v katalonsko prestolnico k Barceloni. Kar osem let je bil prvi vratar Barce. Štirikrat je z njo osvojil naslov prvaka in jo popeljal tudi do prvega slavja v Ligi prvakov (1992). Leta 1994 se je za štiri leta pridružil še Valencii, kjer je končal kariero. Za izbrano vrsto je debitiral leta 1985 in za Španijo igral kar 13 let.

• Podatki
• Pod lupo
• Postava