Minimalni programski paket bi vseboval programe posebnega pomena in programe RTV Slovenija. Boto: BoBo Foto:
Minimalni programski paket bi vseboval programe posebnega pomena in programe RTV Slovenija. Boto: BoBo Foto:

V začetku oktobra je Sveta za radiodifuzijo oblikoval sklep, da morajo operaterji potrošnikom ponuditi tako imenovan minimalni paket programov, kot jih opredeljuje 112. člen Zakona o medijih. To so vsi programi posebnega pomena in programi RTV Slovenija. Operaterji naj bi tako oblikovali paket brez komercialnih televizijskih programov, zaradi katerih so se ti paketi v preteklosti že večkrat podražili. "Trenutno stanje mi razumemo kot stanje, kjer so uporabniki prisiljeni plačevati komercialne storitve, za katere se sami eksplicitno niso odločili. Mislim, da to ni v skladu z neko normalno potrošniško prakso," meni Aleš Lipičnik, predsednik Sveta za radiodifuzijo.

Ministrstvo: brez spremembe zakona ne bo šlo

Na Ministrstvu za kulturo, kjer sklep Sveta za radiodifuzijo pozdravljajo, menijo, da operaterji sicer nezavezujočega sklepa ne bodo spoštovali. "Žal smo prepričani, da brez spremembe člena, ki ureja to področje, ne bo šlo," je povedal Vojko Stopar, državni sekretar na kulturnem ministrstvu. Podobnega mnenja so tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so operaterje večkrat pozvali k oblikovanju tovrstnega programskega paketa. "Ne pričakujem, da se bo zdaj kar koli spremenilo. To se že vleče kar nekaj časa in v tem času se ni nič spremenilo na bolje potrošnika," je povedal Boštjan Okorn. Aleš Lipičnik pa dodaja, da svet "vsekakor računa na to, da bodo operaterji tej pobudi sledili in da bodo šli v to smer." A operaterji, ki so večinoma člani delovne skupine, ki je pripravila temelje za oblikovanje sklepa, tega kot kaže ne bodo storili.

Operaterji: sklep nas ne obvezuje

Pri Telekomu Slovenije so na naše vprašanje o tem, kdaj nameravajo ponuditi gledalcem minimalni programski paket, odgovorili, da je sklep priporočilo oziroma mnenje in za deležnike pri poslovanju na trgu ni zavezujoč. Pri A1 pozdravljajo opozorila sveta glede vprašanja zastarele zakonodaje v delu, ki se ukvarja z obveznostmi operaterjev, in dodajajo, da so k spremembi že večkrat pozivali. Iz T-2 so odgovorili, da vsebine sklepa ne poznajo, pri Telemachu pa, da se med drugim pojavljajo vprašanja v zvezi načinom in legalnostjo, kako je bilo mnenje sprejeto, saj obstajajo indici, da niso bili upoštevani prispevki vseh članov delovne skupine. Da pa večino programov iz predlaganega paketa vključujejo že v svoj začetni paket in da "klestenje ponudbe ni niti v interesu naročnikov niti v interesu medijskega trga na splošno". Iz odgovorov operaterjev torej ni razbrati, da bodo sledili odločitvi sveta za radiodifuzijo, zato je zdaj na potezi ministrstvo.

Novela zakona prihodnje leto

Na Ministrstvu za kulturo so potrdili, da je v pripravi spremenjena medijska zakonodaja, ki bo po več letih različnih tolmačenj 112. člena Zakona o medijih odpravila nesoglasja. "Na ministrstvu pripravljamo novelo zakona o medijih, pričakujemo, da bo pripravljena takoj po novem letu," pravi Vojko Stopar. Sicer pa na Zvezi potrošnikov Slovenije pričakujejo, da bo zakonska opredelitev minimalnega programskega paketa na sploh prevetrila ponudbo operaterjev. "Pričakujem, da bodo uporabniki dobili še nek srednji paket, v katerega bi bili vključeni še programi Pro Plusa, še bolje pa bi bilo, če bi imeli potrošniki možnost dodajati nekaj plačljivih programov na ta osnovni brezplačni paket," pravi Boštjan Okorn in dodaja, da bi potrošniki na ta način privarčevali nekaj denarja na račun programov, ki jih ne spremljajo, "imeli pa bi na voljo nekih 20 programov, ki bi jih dejansko gledali in za katere bi bili pripravljeni tudi plačati". Dodajmo, da naj cena minimalnega programskega paketa po predvidevanjih ne bi presegla 10 evrov, kolikor naj bi znašali dejansko stroški operaterjev za distribucijo teh programov.