Trdnjava v Heratu. Foto:
Trdnjava v Heratu. Foto:

Spopadanje z odvisnostjo žal ni prioriteta te države. Čeprav bi morala biti. Odvisnik lahko v svojem življenju zasvoji sedem drugih ljudi ali več, zato lahko že v nekaj letih ta problem postane še veliko hujši. Včasih so ljudje uporabljali samo hašiš, pa še tega ne tako pogosto kot danes,

dr. Mirwals Baheej

V Afganistanu so droge zelo lahko dostopne po zelo nizki ceni. Po rezultatih zadnjih raziskav vlade je v Afganistanu med 1,3 in 1,6 milijona zasvojencev. Med njimi je 300 tisoč otrok in 250 žensk. Na severu in jugovzhodu države so pogosto zasvojene cele družine.

Gorazd Rečnik iz Afganistana piše dnevniške zapise. Spremljate ga lahko na Valu 202.

Lahka tarča za prekupčevalce so otroci, ki delajo na cesti. Zasvojijo jih, potem pa jih prisilijo v preprodajanje. Otroci niso tako sumljivi in laže preprodajajo kot odrasli.

Predvsem v ruralnih predelih so zasvojenci zelo diskriminirani in se otepajo velike stigme. Toda največja zbirališča narkomanov so v Kabulu, kjer država in nekatere nevladne organizacije v programe odvajanja letno vključijo največ 7.000 oseb. Kar 90 odstotkom zasvojencem, ki so izrazili željo po tem, da bi se vključili, tega ne morejo zagotoviti. Vseh odvisnikov od opiatov v prestolnici je 350.000. Ljudi pogosto zasvojijo tako, da jim proti njihovi volji nastavljajo drogo v hrano in pijačo.

Spopadanje z odvisnostjo žal ni prioriteta te države. Čeprav bi morala biti. Odvisnik lahko v svojem življenju zasvoji sedem drugih ljudi ali več, zato lahko že v nekaj letih ta problem postane še veliko hujši. Včasih so ljudje uporabljali samo hašiš, pa še tega ne tako pogosto kot danes,” položaj opisuje dr. Baheej. Danes kadi hašiš 600.000 Afganistancev, toda država se zaveda, da daleč največji problem leži v uporabi opiatov.

Spopadanje z drogami ni prioriteta niti mednarodne skupnosti. Aktivnosti, ki jih je izpeljala na tem področju, niso bile usklajene in premišljene. “Mednarodna skupnost ne kaže znakov, da bi bila 100-odstotno pripravljena izkoreniniti ta problem,” opaža Mirwals Baheej.

K slabo koordiniranim projektom na področju drog je nekaj prispevala tudi Slovenija. Leta 2010 podprla pilotni projekt usposabljanja osebja za področje drog. Kot večina projektov tudi ta ni bil zasnovan trajnostno. Naslednje leto je na področju drog v Afganistanu že vrgla puško v koruzo, oziroma makova polja.

Po hitri osvežitvi sestanek z nekdanjim namestnikom ministra za begunce in vrnitev v domovino z dr. Abdulom Samadom Hamijem. Zaradi velike korupcije je izstopil iz vlade, zdaj pa se vrača kot minister v Ghanijevi vladi.

Pravi, da korupcija vpliva na prav vsa področja življenja v državi, pri tem migracije niso izjema. Zadnje poročilo mednarodne protikorupcijske komisije v Afganistanu razkriva, da je ministrstvo za begunce zelo vpleteno v koruptivne dejavnosti in ne opravlja svojega dela.

“Na ministrstvo sem želel vpeljati določene spremembe, predvsem na področju korupcije, vendar mi je spodletelo. Predsednik in minister nista želela prisluhniti mojim predlogom. Pridružil sem se Ghanijevi ekipi, v kateri bom vodil ekipo za migracije in izpeljal nujne spremembe,” pravi bodoči minister, ki želi prekiniti prakso svojega predhodnika.

Toda korupcija ni značilna samo za Afganistan. “Bral sem, da je ministrstvo za begunce eno najbolj skorumpiranih v Afganistanu. Toda tudi za druge organizacije, vključno z agencijami Združenih narodov, se je izkazalo, da so na področju migracij storile nekatera zelo koruptivna dejanja.

V 13 letih vojne se Afganistan ni uspel ustrezno lotiti vprašanja migracij. Razseljenih je bilo okrog 6 milijonov ljudi. 5 milijonov jih je zapustilo domovino: 2,5 milijona v Pakistan, 1,5 milijona v Iran, pol milijona v druge države, predvsem ZDA.

Abdulah Samad Hami svari pred nepremišljenim vračanjem prosilcev za azil v Afganistan. Opozori, da so talibani ravno ta teden ubili enega od neuspešnih prosilcev za azil v Avstraliji. “Države morajo temeljito preučiti, ali se oseba res lahko vrne. Drugače obstaja resna možnost, da jo bodo ubili. Tovrstni dogodki predstavljajo veliko sramoto tako za nas kot za državo, ki osebo vrne. Odločitev za beg ni lahka. Zapustiti moraš svoj dom, družino, premoženje, otroke. Za to mora obstajati resen razlog.”

Toda prosilci za azil morajo ta razlog dokazovati, kar pa nikakor ni preprosto, še posebej, če država nima niti tolmača za določen jezik. Slovenija ima velike težave s paštunščino.

Na slovenskem ministrstvu za notranje zadeve pri odločanju v postopkih priznanja mednarodne zaščite nimajo vzpostavljenega rednega sodelovanja z drugimi resorji, ker gre za izključno pristojnost MNZ-ja. Afganistanski minister meni, da bi moralo biti popolnoma drugače. Še posebej zahodne države bi morale ustrezno ponovno premisliti svoje migracijske politike. Samo lani je EU vrnil 1.500 afganistanskih prosilcev za azil. “Migracijska politika je neposredno povezana z zunanjo, razvojno in drugimi politikami,” z umirjenim glasom razlaga sogovornik, ki opozori, da bi morale zahodne države ustrezno premisliti svoje migracijske politike. Toda te se zdijo še bolj nepopustljive kot trdnjava v Heratu. Zgradili so jo v obdobju osvajanj Aleksandra Velikega, jo v številnih vojnah nato večkrat porušili in potem vedno znova spet postavili.

Spopadanje z odvisnostjo žal ni prioriteta te države. Čeprav bi morala biti. Odvisnik lahko v svojem življenju zasvoji sedem drugih ljudi ali več, zato lahko že v nekaj letih ta problem postane še veliko hujši. Včasih so ljudje uporabljali samo hašiš, pa še tega ne tako pogosto kot danes,

dr. Mirwals Baheej