Po aferi banana se je na družbenih omrežjih pojavilo ogromno fotografij, ki so pozivale proti rasizmu. Foto: Twitter
Po aferi banana se je na družbenih omrežjih pojavilo ogromno fotografij, ki so pozivale proti rasizmu. Foto: Twitter
Miroljub Kostić (Olimpija) - Jean Phillipe Mendy (Maribor)
Po mesecu in pol se je končal uradni postopek v primeru najodmevnejšega rasističnega izpada v Prvi ligi TS, pri čemer se je vse zaradi pomanjkanja dokazov končalo s stiskom roke in videopozivom proti rasizmu. Foto: NZS
Donald Sterling
Donald Sterling je bil že pred tem incidentom večkrat obtožen rasističnih izpadov. Foto: Reuters

Rasizem je eden opaznejših družbenih problemov, ki prežemajo svetovni šport. V Sloveniji skorajda ne pomnimo odmevnih rasističnih incidentov. Je naša družba tako razvita? Ali enostavno na igrišču ni veliko temnopoltih športnikov? Ali pa je število gledalcev na športnih prireditvah tako majhno?

Slovenija na tovrstne incidente vsekakor ni imuna. Srž problema ni vedno barva kože. Spomnite se le obiskovalcev rokometne tekme Maribor - Gradačac, ki so na gostujoče igralce vpili "Nož, žica, Srebrnica."

Da je rasizem (lahko) tudi v našem prostoru, dokazuje nedavni večni derbi, ko naj bi igralec Olimpije Miroljub Kostić zmerjal Jeana Phillipa Mendyja z "opico", disciplinski organi nogometne zveze pa so postopek ustavili zaradi "pomanjkanja dokazov". Če se ta odločitev zdi kot (pre)hitra rešitev na prvo žogo, veseli vsaj uradno sporočilo vpletenih nogometašev - stisk rok in jasen NE rasizmu.

Boj proti neprimernemu vedenju je jasen - opozarjanje na problem in ustrezna reakcija. Najboljši primer spontane in množične reakcije je banana, ki je bila pred dnevi na obračunu med Villarrealom in Barcelono vržena v brazilskega nogometaša Danija Alvesa. Branilec se je odzval mirno, vzel je sadež in ga pojedel. V odzivu podpore se je nato precej vrhunskih športnikov slikalo z banano. A še bolj kot številne fotografije so pomembne reakcije tistih, ki imajo moč. Nogometni klub Villarreal je tako gledalcu Davidu Campayu, ki je vrgel banano, dosmrtno prepovedal obisk stadiona Madrigal. Besede so glasne, a dejanja so glasnejša.

Kako so lahko glasna, dokazuje primer Donalda Sterlinga. Konec aprila je v javnost prišel zvočni posnetek, v katerem je lastnik košarkarskega moštva LA Clippers svoji partnerki med drugim dejal: "Lahko spiš z njimi, lahko jih voziš domov, ampak prosim te, da tega ne razglašaš in jih ne vlačiš na moje tekme. Ne dajaj fotografij z Magic Johnsonom na instagram in ne vlači ga na moje tekme." Ameriška javnost se je burno odzvala, a najzgovornejša so bila spet dejanja. Komisar lige Adam Silver je tako lastnika kaznoval z najvišjo mogočo denarno kaznijo v višini poltretjega milijona dolarjev, hkrati pa ga je izgnal iz Lige NBA.

Omenjena dejanja so dejanja kurative. A še pomembnejša je preventiva. Ta pa se začenja nikjer drugje kot v družini. Ste kdaj obiskali tekmo mladih selekcij, denimo v nogometu in košarki? Sam sem bil nemalokrat presenečen, ko se nekateri starši glasno in z žaljivkami spravljajo na sodnika, domačega trenerja ali najboljšega nasprotnega igralca. Le kakšen vzor so s tem mladim športnikom? Svojim otrokom, ki jih vzgajajo? In ne le starši, tudi nekateri trenerji imajo težave z neprimernim vedenjem. Zgoraj omenjeni Campayo, ki je vrgel banano, je bil namreč nekdanji trener mladinskih selekcij pri Villarrealu ...