Agrokor so sicer za vrat začele stiskati najprej ameriške bonitetne agencije, a je kmalu igro prek dveh državnih bank prevzela Rusija. Agrokor ima strateški položaj, gre za obvladovanje velikega dela proizvodnje in distribucije hrane ter za vodne vire. Zato je bil za Ruse dodatna vstopnica na Zahodni Balkan. In Hrvati so z lex Agrokor pokazali, da so očitno pripravljeni seči globoko v žep davkoplačevalcev, da bi ruski naskok vsaj omilili.

Evropska perspektiva širše zahodnobalkanske regije je že nekaj časa vprašljiva, vodja Evropske komisije Juncker je ne nazadnje prostodušno priznal, da je nova širitev ta hip tako rekoč znanstvena fantastika.

Ameriško repozicioniranje v Trumpov zunanjepolitični izolacionizem, sploh ko gre za Evropo, je razvojni vakuum teh krajev še okrepilo. Rusija, Kitajska in Turčija, države avtoritarnega kapitalizma, priložnost pametno izkoriščajo. Da Slovenijo v Moskvi že štejejo kot njihovo interesno območje, so potrdili politično-pietetni obiski Putina v Sloveniji in pozneje slovenske delegacije pod Pahorjem v Ruski federaciji, ne glede na poskuse uravnoteževanja z istočasno potjo v Kijev. Tudi projekt drugega tira je del geostrateških pozicioniranj. Ob tem je treba brati močan interes Viktorja Orbana, tudi močnega Putinovega zaveznika in igralca v EU-ju, da bi Madžari prevzeli kontrolo nad transportom na trasi Koper-Budimpešta. Ironija zgodovine je, da so z liberalnim kapitalizmom po padcu železne zavese iz teh krajev Ruse izganjali, a so danes na Balkanu in v vzhodni Evropi vse močnejši, subtilno marsikje celo bolj kot po letu 1945.

Nas lahko najbolj skrbi kondicija naše zunanje politike in sposobnost političnega vrha sicer, da širše kontekste zgodb, ki se zdijo na prvi pogled nepovezane, bere in razume. In da niso vladajoči prezaposleni s tem, da ubogamo ukaze Bruslja, ko gre za varovanje zunanjih schengenskih mej, vmes pa nas velesile veselo premetavajo na šahovnici velikih interesov. Morda bi zdaj, v teh tektonskih premikih, ki bodo daljnosežno definirali odnose in položaje države, vendarle morali spregledati, da nacionalni interes ni predvsem psovka, ampak bi bilo njegovo nedvoumno definiranje za državo ta hip izjemnega pomena.