Kolumne
(1)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.0 od 20 glasov Ocenite to novico!
Matija Stepišnik
Matija Stepišnik. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.

Dodaj v

Bomo spregledali?

Kolumna Studia City
24. april 2017 ob 21:08
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kriza Agrokorja, katerega del je tudi "naš najboljši sosed", je razgalila veliko več kot le dejstvo, da je Todorićev imperij tempirana bomba, ki jo lahko raznese v obraz celotni Hrvaški, posledično pa tudi Sloveniji.

Agrokor so sicer za vrat začele stiskati najprej ameriške bonitetne agencije, a je kmalu igro prek dveh državnih bank prevzela Rusija. Agrokor ima strateški položaj, gre za obvladovanje velikega dela proizvodnje in distribucije hrane ter za vodne vire. Zato je bil za Ruse dodatna vstopnica na Zahodni Balkan. In Hrvati so z lex Agrokor pokazali, da so očitno pripravljeni seči globoko v žep davkoplačevalcev, da bi ruski naskok vsaj omilili.

Evropska perspektiva širše zahodnobalkanske regije je že nekaj časa vprašljiva, vodja Evropske komisije Juncker je ne nazadnje prostodušno priznal, da je nova širitev ta hip tako rekoč znanstvena fantastika.

Ameriško repozicioniranje v Trumpov zunanjepolitični izolacionizem, sploh ko gre za Evropo, je razvojni vakuum teh krajev še okrepilo. Rusija, Kitajska in Turčija, države avtoritarnega kapitalizma, priložnost pametno izkoriščajo. Da Slovenijo v Moskvi že štejejo kot njihovo interesno območje, so potrdili politično-pietetni obiski Putina v Sloveniji in pozneje slovenske delegacije pod Pahorjem v Ruski federaciji, ne glede na poskuse uravnoteževanja z istočasno potjo v Kijev. Tudi projekt drugega tira je del geostrateških pozicioniranj. Ob tem je treba brati močan interes Viktorja Orbana, tudi močnega Putinovega zaveznika in igralca v EU-ju, da bi Madžari prevzeli kontrolo nad transportom na trasi Koper-Budimpešta. Ironija zgodovine je, da so z liberalnim kapitalizmom po padcu železne zavese iz teh krajev Ruse izganjali, a so danes na Balkanu in v vzhodni Evropi vse močnejši, subtilno marsikje celo bolj kot po letu 1945.

Nas lahko najbolj skrbi kondicija naše zunanje politike in sposobnost političnega vrha sicer, da širše kontekste zgodb, ki se zdijo na prvi pogled nepovezane, bere in razume. In da niso vladajoči prezaposleni s tem, da ubogamo ukaze Bruslja, ko gre za varovanje zunanjih schengenskih mej, vmes pa nas velesile veselo premetavajo na šahovnici velikih interesov. Morda bi zdaj, v teh tektonskih premikih, ki bodo daljnosežno definirali odnose in položaje države, vendarle morali spregledati, da nacionalni interes ni predvsem psovka, ampak bi bilo njegovo nedvoumno definiranje za državo ta hip izjemnega pomena.

Matija Stepišnik, Studio City
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
tuintam
# 26.04.2017 ob 11:31
In? Ker vprašanje je pomembno, vseeno tole. Če se bo Država še naprej pravno identificirala z nacijo, smo opleli. Ker če se potem kdo polasti oblasti in Države, se bo posredno polastil tudi nacije. Eno je, če je Država (institucija) enačena z nacijo, drugo pa, če Država nacijo/nacije ločeno od sebe opredeli in priznava. Država in oblast sta manj zanimivu in bolj obvladljivi, če je vzajemni kapital od Države (upravitelj) ločen, da je v lasti davkoplačevalske celote, itd. Je bolj na varnem.
Kazalo