Matjaž Trošt se za RTV Slovenija javlja iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO
Matjaž Trošt se za RTV Slovenija javlja iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO
SPrejemanje EU proračuna
Nemara najjasnejšo oznako za pretirano repenčenje v Londonu je ob prihodu na četrtkov del zasedanja voditeljev v Bruselj dal nizozemski premier Mark Rutte, ko je dejal, da nabitim pištolam ni mesta na pogajalski mizi. Foto: MMC RTV SLO

Nemara najjasnejšo oznako za pretirano repenčenje v Londonu je ob prihodu na četrtkov del zasedanja voditeljev v Bruselj dal nizozemski premier Mark Rutte, ko je dejal, da nabitim pištolam ni mesta na pogajalski mizi. Prevelik pritisk in majhna možnost za uspeh. Menda so bili voditelji temu včeraj popoldne dokaj blizu, a se nato v iskanju milijard na področju stroškov bruseljske administracije niso odločili za dodatne reze. Zanimivo je, da ta postavka dejansko v zadnjih dveh dneh kljub klofutam poškodb ni utrpela - ne glede na to, da je bil Cameron vsaj pri tem, kar je v teh dneh izrekal v javnosti, izrazito dosleden. "Ne bomo ostri glede domačih proračunov, nato pa bi v Bruslju privolili v zvišanje evropske porabe." A Bruslja za zdaj očitno ni "omehčal" do te mere, da bi znižal evrsko postavko samemu sebi. A se prav lahko zgodi, da bo kot zadnja trdnjava padla tudi ta postavka, saj se kompromisi zelo pogosto gradijo predvsem na malenkostih, a morda še bolj na simbolnih sporočilih.

A kar morda še najbolj boli, gledano seveda s širše evropske ravni, je naslednje. Največje reze bi utegnili prizadeti sredstva za krepitev konkurenčnosti, rast in delovna mesta, ki vključujejo sredstva za razvoj evropskih energetskih, prometnih in telekomunikacijskih omrežij ter za raziskave in inovacije. Za 13 milijard evrov, kot navaja predlog, ki ga je v noči na petek predstavil Van Rompuy. Logično? Glede na to, da gre za proračunski okvir, ki naj bi zagotavljal rast, vlaganja in podobno (pravzaprav vse zgoraj našteto), niti ne.

Kriviti britanska stališča za neuspeh pogajanj o proračunskem okviru bi bilo nesmiselno. Dodatne reze v 972-milijardni predlog so zahtevali tudi številni drugi. Spravna Angela Merkel je po zasedanju govorila o pomenu dogovora vseh članic povezave, torej tudi britanskega premierja. Herman Van Rompuy ne izključuje nadaljnjega zmanjšanja predlagane višine proračuna, vendar pa morajo biti dodatni rezi skrbno načrtovani, kot je dejal. Nemara ključno stališče Van Rompuyja do držav, ki si ne želijo rezov v proračunski okvir, tudi za Slovenijo, je, da sicer izrazito kratka sklepna izjava včeraj končanega vrha EU-ja v enem stavku govori o pomenu evropskega proračuna za rast in zaposlovanje ter kohezijo.

Litovska predsednica Dalia Grybauskaite je dejala, da je bilo vzdušje presenetljivo dobro, saj so razlike v stališčih tako velike, da se niso imeli o čem prepirati. Neuspeh? Prej izkupiček, ki ustreza vsem. Škoda pa tako menda ni prevelika, ker je še kar nekaj časa za dogovor. Neuspeh se morda kaže predvsem v tem, da se politika v zadnjih desetletjih ni bistveno premaknila od postavk, ki jih že vrsto let najbolj izpostavlja. Sklepanje koalicij, kot smo jim priča, ima predvsem en namen. Izboriti zase največ. "Uspešno sem ubranil rabat, kar pa bom moral početi tudi v prihodnje," je po srečanju dejal Cameron. Francoski predsednik Francois Hollande, ki sam brani plačila za francosko kmetijstvo, ima glede rabata pomisleke, prav tako številni drugi. A kar koli si že mislijo o britanskem vztrajanju, je vsaj poučno in številni temu nauku zvesto sledijo. Pridobljenega se ne poklanja.