29. marca bo minilo deset let od slovenskega vstopa v Severnoatlantsko zavezništvo. Slovenija je namreč 29. marca 2004 v Washingtonu, skupaj s še šestimi državami, depozitarju pogodbe ZDA izročila pristopno pogodbo k Natu. V istem mesecu se je slovenska vojska pridružila tudi misiji ISAF v Afganistanu.

Slovenija si je pred desetimi leti z vsemi močmi prizadevala uresničiti dva zunanjepolitična cilja: postati članica EU-ja in vstopiti v zvezo Nato. Ker si je za dosego tega cilja bolj ali manj prizadevala večina takratnih političnih strank, sta bila cilja uspešno dosežena. Na referendumu so državljani z veliko večino glasov podprli vstop Slovenije v obe povezavi. Podpora vstopu v EU je bila še precej večja kot v primeru Nata, kar pa je razumljivo, saj so bili nasprotniki včlanitve v Nato zelo glasni in odločni. Kot argumente proti vstopu so poudarjali predvsem povečevanje stroškov za vojsko, prevelik vpliv ZDA na našo politiko, možnost, da si varnost lahko zagotovimo v okvirih EU-ja, udeležba slovenske vojske v operacijah, ki niso v našem neposrednem interesu …

Če po desetih letih članstva v Natu potegnemo črto pod slovensko članstvo v zavezništvu, ugotovimo, da eden glavnih argumentov nasprotnikov o povečanju stroškov za vojsko ne drži. V veliki meri gre "zasluge" za to seveda pripisati gospodarski in finančni krizi. Namesto zahtevanih dveh odstotkov BDP-ja, ki naj bi ju vsaka članica namenila za obrambo, je Slovenija lani za obrambne izdatke namenila le 1,09 odstotka BDP-ja, in trend za prihodnji dve leti gre še navzdol. Roko na srce, Slovenija ni edina, ki ne dosega zahtevanih finančnih pogojev Nata. Med 28 članicami mejo dveh odstotkov dosegajo ali presegajo le tri članice: ZDA, Velika Britanija in Grčija.

Ena izmed obveznosti članic je tudi sodelovanje v vojaških operacijah. Ker se je po padcu berlinskega zidu pred 25 leti in sesutju komunističnih režimov v Vzhodni Evropi strateški koncept zavezništva zelo spremenil, so se začele vrstiti mirovne operacije po vsem svetu. Slovenija je z opaznim številom vojakov sodelovala (in še) v BiH-u, na Kosovu in v Afganistanu. Medtem ko sodelovanje v operacijah na balkanskih tleh ni sprožalo večjih pomislekov javnosti, pa so bile reakcije zaradi sodelovanja v Afganistanu veliko ostrejše. Kljub temu pa naši politiki in najvišji vojaški predstavniki ocenjujejo, da je bilo sodelovanje v vseh teh operacijah koristno za slovensko vojsko, tako zaradi usposobljenosti kot tudi za to potrebne opremljenosti. Naša država pa se ob tem kaže tudi kot zanesljiva partnerica v zavezništvu, ki ni le prejemnica pomoči zavezništva (naš zračni prostor ščitijo italijanska in madžarska bojna letala), ampak tudi pomaga zagotavljati mir in stabilnost v drugih regijah po svetu. Ob tem nam je bila naklonjena tudi boginja Fortuna, saj dosedanje akcije niso zahtevale niti ene smrtne žrtve med slovenskimi vojaki, pa čeprav je na misijah do zdaj sodelovalo že več kot 1.000 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske.

Sicer pa je o slovenskem članstvu v Natu, o umiku Nata iz Afganistana in prihodnjem razvoju zavezništva za tokratni Globus obširneje spregovoril tudi generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen. Oddaja bo na sporedu ob 23.05, tokrat izjemoma šele danes, v sredo, 29. januarja.