Kolumne
Vsako poletje sem pešačila tudi tri četrt ure, da sem prišla do najbolj divjega in neurejenega dela plaže, popolnoma nezanimivega za otroke, saj ni tam ne sladoleda, ne pomfrija, niti tobogana, ni nobenega razloga za kričanje in divjanje – skratka mladina bi rekla - živi dolgčas. Foto: Radio Koper
Jožica Frigelj
Jožica Frigelj Foto: Osebni arhiv

Dodaj v

Diktatura otroške "razposajenosti"

Kolumna učiteljice razrednega pouka
3. september 2018 ob 06:25
Ljubljana - MMC RTV SLO

Vedno sem mislila, da smo le učitelji občutljivi na hrup in v poletnih dneh iščemo tihe in samotne kotičke za regeneracijo. Vsako poletje sem pešačila tudi tri četrt ure, da sem prišla do najbolj divjega in neurejenega dela plaže, popolnoma nezanimivega za otroke, saj ni tam ne sladoleda, ne pomfrita, niti tobogana, ni nobenega razloga za kričanje in divjanje – skratka mladina bi rekla – živi dolgčas.

Zame pa vredno vsake minute pešačenja čez soline in po krušljivih skalah na vročem soncu. A na koncu bom tako in tako spet jaz čudna, nerazumevajoča, starokopitna in ne vem kaj še vse, ker se mi pač vsako vedenje ne zdi sprejemljivo, niti ga ne toleriram. Pa niti slučajno ne govorim več o plaži ali igriščih.

Pojdimo po vrsti.
V javnih občilih zasledim prispevek, da so v neki restavraciji na severovzhodu Nemčije prepovedali vstop otrokom, ker s svojim kričanjem in divjanjem po restavraciji motijo druge goste in osebje. Psi pa so – nasprotno od otrok – dobrodošli. Sploh, ker se psi ne lovijo med mizami in pri tem glasno lajajo.

Skoraj hkrati po radiu postrežejo z novico, da sta na družabnem omrežju gospod in gospa Ta in ta zaželela kampirati nekje, kjer ne bi bila nenehno izpostavljena dnevnemu kričanju in divjanju neukrotljive otročadi okrog njunega šotora in večernemu razgrajanju pijanih ali zadetih najstnikov, bi bili pa, recimo, kužki dobrodošli. Kamp za odrasle in njihove kužke. In ko sem še malce "poguglala", sem ugotovila, da pravzaprav to sploh nista osamljena primera, da je takih lokalov ali bazenov celo vedno več.

Tisto, kar so nekje z odločnim ukrepom uredili, tudi pri nas sicer še vedno samo "na štiri oči" in po tiho, a že marsikdo odobrava. Sama sebe dojemam kot zahtevno, zato vedno želim še mnenja drugih. In tako sem novico o prepovedi vstopa otrok v restavracijo objavila na družbenem omrežju.

Živahna razprava je pokazala vse razsežnosti človeškega dojemanja iste situacije: od prikimavanja in strinjanja do zgražanja in izlivanja žolča na lastnika restavracije. Mnogi so delili svoje neprijetne izkušnje večerje v prisiljeni družbi tujih in zelo "razigranih" otrok, spet drugi so se zgražali nad počlovečeno vlogo živali v naši družbi. In pojavile so se tudi trditve, da bi restavracije morale imeti kakovostna otroška igrišča.

To zadnje me je pa – milo rečeno – presenetilo. V skupnih oz. javnih prostorih veljajo pravila vedenja, opredeljena glede na namembnost prostora: restavracija (prostor, kjer se pripravlja in servira hrano) NI prostor za igro, NI igrišče, Ni dirkališče in NI prostor za kričanje. Ne, ni jim treba imeti otroškega igrišča. Kot ga npr. nimajo v cerkvi, pa otroci med mašo ne kričijo in divjajo med mašo sem ter tja.

Če se spomnim svojega otroštva: marsikatero nedeljo je naša družina odšla popoldne v kino, po kinu pa na sardele in malinovec. V restavracijo. In sva oba z bratom zmogla sedeti in čakati. Pogovarjali smo se, se smejali ... pojedli in šli. Pa nisva bila zato nič prikrajšana ali zavrta, zafrustrirana, nasprotno – veselila sem se nedelj, ko bomo spet odšli na ribce. Res pa je, da sem se prej skoraj celo popoldne podila po travniku ali za žogo.

Danes pa otroke izza zaslona posadimo v avto in odpeljemo k sedenju za mizo. Ni čudno, da jih kar razganja od energije. Otrokom pravzaprav kaj veliko ni mogoče očitati. Obzirnosti se šele učijo. Odrasli pa bi jo že morali poznati in se po njej ravnati.

Vedno so se ponujale različne priložnosti, ob katerih je bilo mogoče opraviti razmislek o obzirnosti. Odvisno sicer od starosti učencev, ampak nemalokrat se je zgodilo, da so dobili za domačo nalogo poiskati razlago besede obzirnost in opraviti razmislek, zakaj so takšno nalogo dobili. In so se večinoma vključili tudi starši, ki so z dodatnim pogovorom otrokom pojasnili namen naloge. Tudi danes še včasih poskusim s takšno nalogo, a velika večina učencev naslednji dan brez slabe vesti pove, da domače naloge pač nima.

Ja, vzgoja je bistveno zahtevnejši proces kot pa samo izobraževanje. In skoraj prepričana sem, da so vedno bolj glasni vzkliki, da bi morala šola izobraževati za življenje, pravzaprav težnja po vrnitvi vzgoje v šole. Vzgoje v najširšem pomenu besede. Predvsem pa strpno in kulturno sobivanje. Kar se mene tiče, se s temi vzkliki zelo strinjam. Nikoli nisem opustila vzgojnih ciljev, večinoma imajo celo prednost pred izobraževalnimi. A roko na srce – vzgoja se prvenstveno dogaja v predšolskem obdobju, doma, v družini. In preden se nam zgodijo Zrče vsepovsod, bi se veljalo vprašati, kaj pravzaprav pričakujemo od otrok in kaj smo za to pripravljeni prispevati. Jaz se z diktaturo "razposajenosti" povsod in za vsak račun nikakor ne bi in se ne bom sprijaznila.


Jožica Frigelj je učiteljica, profesorica razrednega pouka in članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo.

Jožica Frigelj, profesorica
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
arhitektka
# 03.09.2018 ob 06:54
Podpis. Imam 4 otroke. Kričijo in laufajo doma na vrtu, v gozdu, ko gremo v hribe. V šoli, gostilni, hotelu so mirni in glasni na nivoju pogovora.
henodarling
# 03.09.2018 ob 07:11
Hvala, draga gospa.
Bolj se ne bi mogel strinjati z vami.

In dodajam, žal - so marsikje psi bolj dobrodošli kot podivjani otroci. Preprosto zato, ker so prvi vzgojeni, drugi pač ne.
In vsekakor šola ne zmore in tudi ni njena funkcija, nadomestiti vzgojo staršev. Ob velikem spoštovanju in hvaležnosti učiteljem za njihov trud, priznam, da svojega deleža vzgoje niti ne bi hotel prepustiti "tujim ljudem".
Pri sosedovih imajo deklici, stari 3 in 7 let, ljubki bitjeci, a pravi nevzgojeni divjakinji. Na dvorišču se neprestano tepete, vpijeta, jočeta ...Od prihoda domov sta povsem brez nadzora, staršev ni videti, ne slišati. Ker smo blizu, moramo skupaj z drugimi sosedi vse to poslušat. Včasih nam obiski kar pobegnejo", saj se ne moremo v miru pogovarjati. No, mir imamo vsaj do 17. ure.
Tudi v vrtci in v šoli so z njima težave, vzgojnega deleža staršev pač ni in tega ne more nihče nadomestiti.
džeko
# 03.09.2018 ob 07:17
Hja tako je, če so problem starši in posledično še ti otroci. Kaj pa lahko pričakuješ, če že starši nimajo osnovnih manir....
Seneca
# 03.09.2018 ob 07:38
Izvirni greh je v tem, da nekateri ne razumejo dejstva, da če je kričanje njihovih otrok na javnem mestu njim simpatično to ne pomeni, da simpatično tudi vsem v okolici! Imam tri otroke in se tega zavedam!
mooodeeel
# 03.09.2018 ob 06:54
Pravilno! Končno je nekdo povedal kar se gre! Več nevzgojenih, razvajenih otrok te dni, pa naj se starši sprijaznejo z McDonaldsom. Ostalim njihovih nevzgojenih pamzov ni treba prenašati! Aleluja!
fafaron
# 03.09.2018 ob 07:41
Sam se že dolgo sprašujem, kdaj bo kdo vsaj omenil nesamoumevnost otrok, ki jih niti ne poskušajo več umiriti in so tu zato, da nam vladajo?

Nobeme vzgoje, razvajanje, to ni vzdržno! Pa niso vsi taki. A me vsake toliko zbode, ko starši ne naredijo popolnoma nič, da bi zagotovili red.
mmmml
# 03.09.2018 ob 07:21
Jaz imam otroke in tudi v cerkev zahajamo pa vseeno z odobravanjem prikimavam gospej Jožici. Destruktivna permisivna vzgoja “modernih” staršev nam je postregla z generacijami nevzgojenih otrok, ki imajo vse niti v svojih rokah in si jemljejo starše ter okolico za svoje talce. Ne mislim krivit samo starše za nastalo situacijo. Tudi vzgojno izobraževalni sistem v naši deželi je povsem odpovedal. Če je včasih tudi šola poskrbela za del vzgoje je danes ta nedotakljiva in ekskluzivno zaupana samo staršem. Ker se šola oziroma država ne sme vtikati v osebnost človeka (beri: otroka), kajti s tem krši njegove človeške pravice. In taki ljudje potem brezkompromisno kršijo človekove pravice ljudi okoli sebe.
lila2140
# 03.09.2018 ob 07:08
Se popolnoma strinjam. Tudi jaz se v restavraciji vsedem čim dlje od mize, kjer so otroci. In če imam smolo, da pridejo kasneje, pač prej grem. Niso vsi enaki, veliko otrok preko svojih staršev še vedno ve, kaj je obzirnost. Težava je v tistih, ki ne. In šola takih ne more umiriti in naučiti obnašanja, ker imajo doma podporo in otroci se tega zelo dobro zavedajo. Stvari gredo v smer neskončnemu podpiranju "drugačnih" ( mislim na to, da je sedaj miselnost, da če je otrok glasen in se povsod vključuje v razgovor odraslih z nesmiselnimi izjavami, da mu je dovoljeno nadlegovati ostale in je to pripisano "kreativnosti" ali celo "zdravi radovednosti", da se pač s kričanjem "izživi"; ko je to označeno kot "izražanje samega sebe" in ne kot enostavno nevzgojenost, kar sicer je ). Toleranca do vsakovrstnih izpadov odraslih ( alkohol, droge, objestnost, kraja, goljufija, nasilje, vsiljevanje svojega mnenja preko vseh meja,... ), zaradi "osebnih pravic" in "zaščite zasebnosti", za sabo nujno povleče tudi toleranco do podobnega obnašanja otrok, ki seveda izhajajo iz istega okolja. In ponavadi imajo s sabo ravno tako nevzgojenega psa...
Tao3
# 03.09.2018 ob 07:53
@tuhtam in vsi ostali, ki pišete neumnosti da ne maramo otrok.

VSI IMAMO RADI OTROKE.

ampak ne vaših nevzogjenih, ki se ne znajo obnašati in ki jih niste naučili osnovnih manir. Sami se zgražate nad drugimi, svoje pa niti ne vidite kaj delajo in kakšni so.

Otrokom ne more biti dovoljeno vse, kadar so v javnih prostorih, kaj pa delate doma je pa res vaša stvar ...
protimm.c
# 03.09.2018 ob 07:22
kot ljubitelj grcije sem dal skozi vecino otokov. po izkusnjah so najhujsi nemski otroci, nato italjanskih, nato otroci balkanskih narodov in potem vsi ostali. na otoku karpatos pa so bili na plazi nizozemci in skandinavci, seveda z otroci... to pa je bil bozji mir na zemlji in visek civilizacije. saj vsi vemo, da niso krivi otroci, mar ne?
POLDI
# 03.09.2018 ob 07:57
Sam sem oče 2 otrok. Popolnoma se strinjam s tem kar je napisala profesorica. Otroci so le odraz staršev. Če starši mislijo, da so svoboda in pravice neomejene, potem to prenašajo na otroke. Vzgpja brez postavljanja mej, brez dolžnosti, odgovornosti in obzirnosti. Žal večina tako imenovanih liberalnih levičarjev pozablja, da je že pred stoletjem Roza Luxemburg, sama čistokrvna levičarka, napisala: Moja svoboda je omejena samo s svobodo drugih.
okosokolovo
# 03.09.2018 ob 07:45
Otroke vzgajava zelo liberalno. V cerkev ne zahajamo - no kot turisti ze. Pa vseeno nama je tudi brez cerkve in vere uspelo, da otroka besedo obzirnost zelo dobro razumeta in skoraj vedni (sta pac otroka in ne robota) tudi znata implementirati; Kot tudi tolerantnost... te pa vcasih na drugi strani velikokrat zmanjka. Dejansko pa veliko nasih prijateljev, starsev pricakuje oz. upa, da bo sola vzgajala ali vsaj pomagala vzgajati nihove otroke. Tu pa se stvar brez izjeme zalomi! Sploh ce ucitelji to dejansko poskusajo. Ker tako dobrih uciteljev, ki bi bili danes za tako placilo pripravljeni in sposobni se vzgajati 20 do 30 otrok ni veliko.
22tulipan
# 03.09.2018 ob 07:52
Filiarhat - prihaja vladavina otrok. Ne more učitelj nadomestiti vzgoje staršev, čeprav se zelo trudi. Še posebej ne, če ga starši pri tem ne podpirajo, ampak stopijo na stran otroka. To da starši ne vzgajajo v obzirnosti do drugih pa je zato, ker tudi sami te obzirnosti nimajo, egoizem je danes "in", jaz, samo jaz in moj otrok.
fago
# 03.09.2018 ob 07:50
Čim več takšnih ljudi v šolstvu si želim.
pohorjezeleno
# 03.09.2018 ob 07:56
Avtor permisivne vzgoje je bojda priznal svojo veliko zmoto.
alenka2012
# 03.09.2018 ob 08:01
Pod ta orisoevek se pa takoj pospišem. Seveda se bodo našli mladi starši ki bodo članek napadli. Povem svoj primer. Četrtek ambulanta na UKC . Kakih 15 več ali manj precej bolnih nas v tišini čaka da nas pokličejo...pride mlada družina z sodobnimi vzgojnimi ukrepi oče mama in dva otroka so pripeljali enega otroka na pregled. Če ne bi bila zraven ne bi verjela da to obstaja otroka sta divjala skakala kričala se ruvala po čakalnici gor in dol. starša mirno sedela in nemočno samo opazovala. To je trajalo slabo uro nakar sta verjetno uvidela da je najbolje da enega očka pelje ven drugemu pa je začela mamica zelo na glas brati pravljice je bilo to se bolj moteče. Mislim da komentar ni potreben...če bi bil v restavraciji bi vstal i n šli pri zdravniku pač moraš čakat....
kalah111
# 03.09.2018 ob 08:13
Permisivna vzgoja je že zdavnaj pase in jo udejanjajo zgolj leni starši, ki se z otrokom tako ali tako ne bi ukvarjali, tudi če ne bi poznali izraza permisivna vzgoja. Vendar v današnjem svetu otrok, ki nekoliko glasneje sprašuje starša, že vdira v osebni prostor nekoga pri sosednji mizi, ker je toleranca nična. Ob tem pa me moti tudi to, da ko se res prestopijo meje, nihče nič ne reče, samo vzdihujejo in potem na forumih zlivajo žolč po otrocih. Zahrbtneži.
Alchemist
# 03.09.2018 ob 08:13
Lep prispevek, bravo!¨Na žalost čedalje bolj ugotavljamo, da v vrtincih starševske samovšečnosti in obsesij je šla neka normalna vzgoja otrok po zlu.
andromaha
# 03.09.2018 ob 11:40
Niso otroci krivi. Problematični so njihovi starši.
igorico
# 03.09.2018 ob 11:54
G. Bojan Britovšek je v svojem odgovoru zadel bistvo. Za nagrado je bil konkretno "zminusiran". Pričakovano. Žal, se z vzgojo prav zares le redko kateri starš zares ukvarja - to pomeni, da je žal le malokdo prebral kakšno knjigo PREVERJENEGA avtorja. Veliko lažje je na otroka samo prenašati vzorce, ki smo se jih je naučili v primarni družini - za te pa ja čutimo, da so neizpodbitno pravi in kakor preverjeno delujejo?! Pa je to res?!

PERMISIVNA vzgoja je dokazano zelo zgrešena. Drži. A podobno velja tudi za AVTORITATIVNO vzgojo, ki ima sicer malo manj razdiralne posledice, pa vendar otroka "povozi", s tem pa vzgaja "pridne", ne-samostojne in ubogljive sledilce, ki so samo druga skrajnost od nebrzdanih egoističnih "permisivnih" samovšečnežev. Že najmanj 15 let velja, da obstaja tudi drugačna pot, ki ni ne avtoritativna ne permisivna. Temelji na vzpostavljanju odnosa z otrokom, izražanjem starševskega zanimanja zanj ter sprejemanjem otroka takega kot je. Ki temelji na upoštevanju njegovih potreb ter trenutnih sposobnosti (razvojne stopnje), vse to pa seveda vključuje tudi jasno postavljanje meja in pravil. Ta pot je zahtevnejša, saj otroku s tem posvečaš veliko svojega prostega časa. Pa vendar otroci, ki dobijo veliko tim. "odnosa", potem veliko lažje sprejemajo tudi pravila in omejitve. Ena takih omejitev je pač to, da v restavraciji seveda ne morejo nebrzdano kričati in se loviti med mizami (saj smo se z njimi igrali in se jim posvečali prej in najbrž se jim bomo tudi, ko pridemo domov, zato to omejitev lažje sprejmejo).

STARŠEVSTVO, ki je meni ljubša beseda kot "vzgoja", ni ne permisivno dopuščanje vladavine otroka, ne avtoritativno enosmerno ukazovanje in upravljanje z otrokom. Permesivnost je kaos. Avtoritativnost pa suhoparen in turoben dolgčas.

Nekdo je zapisal, da je otrok do 3. in potem še do 5. leta zelo drugačen, kot 10-letniki. To zelo drži. Naša pričakovanja do 1-, 2- in 3-letnikov so pogosto povsem nerealna, kar je razumljivo, saj se tudi sami ne spomnimo, kakšne potrebe smo imeli in kako smo se počutili, ko smo sami bili te starosti. Otroci potrebujejo prostor in primerno mesto, da se "znorijo" in da izživojo svojo igro. Upoštevanje teh potreb pa seveda NIKAKOR ne pomeni tudi dopuščanje vsega brez omejitev. In seveda tudi ne izključno in nenehno enosmerno ukazovanje in omejevanje.

Žal je danes veliko otrok deležnih bolj malo pozornosti in iskrenega uzanimanja svojih staršev, posledično pa velikega deleža ali permisivnosti ali pa avtoritativnosti.

Gospo, ki jo otroška razposajenost moti, razumem. Starejši kot smo, bolj cenimo mir. Šola pa naj bo prostor tako za vzpodbujanje zazposajene kreativnosti kot tudi za učenje upoštevanja socialnih pravil in omejitev. Ne, vrtec in šola nista prostora za izključno ubogljivost, poslušanje in tišino. Pri telovadbi naj se pozitivna "agresivnost" skozi igro lahko izživi. Pri glasbi izpoje. Pri pouku pa je najbrž prostor tako za razigrano razpravo kot za poslušanje in reševanje nalog v tišini. Vse to pa ni lahko, še posebej, če starši vsaj približno ne opravimo svojega dela.
alcatraz
# 03.09.2018 ob 09:19
Diktatura otroške "razposajenosti" kakšen beden naslov

Jaz pa pravim odličen naslov.
S tem se je treba soočiti, povedati bobu bob in tistim staršem, katerim so lastni otroci bolj predmeti za selfije in obešalniki za najnovejše otroške kolekcije kot nekdo, ki ga je treba vzgojiti, nastaviti ogledalo!
aaa
# 03.09.2018 ob 08:44
Mene pa res zanima kam vi hodite dopustovat, da imate takšne probleme z nevzgojenimi otroki. Jaz sem prekampiral že kompletno južno Evropo in še niti enkrat nisem videl problemov s prerazposajenimi otroki. Če je kdo delal probleme s svojim idiotskim obnašanjem so bili to v glavnem pijani Čehi in Poljaki srednjih let.
miros
# 03.09.2018 ob 08:16
Kako pa bo, če pa bi današnji starši bili svojim hčerkicam in sinčkom predvsem prijatelji. Oziroma frendi v tistem ameriškem pomenu besede, ko si 'friend' po 5 minutah poznanstva. Naj bodo starši, ampak to je zanje preveč stresno, potem moraš mulcu reči: 'A si lahko 5 minut tiho, prosim!'
alcatraz
# 03.09.2018 ob 08:21
Odlična kolumna.
V razmislek:
Neskončno veliko svojega časa so ljudje pripravljeni vložiti v vzgojo psa, nič pa v vzgojo svojega otroka.
Jazst2
# 03.09.2018 ob 08:26
@Zelezna kobila
... da so restavracije, v katere otrokom vstop ni dovoljen predvsem odraz trenutnega stanja nase druzbe, ko otrok ni vec vrednota...


No, pa smo tam... otrok vrednota???? Pa kaj je s tabo?

Otroke ljudje biološko delamo zaradi ohranjanja vrste, ne pa zaradi mentalnega sklopa...
Če jih pa zaradi tega, da ti postanejo "vrednota", je pa tudi ok...

Sam ne se potem pritoževat....

OMG.....
Guliarth
# 03.09.2018 ob 06:54
Vedno manj socialnega dialoga, ljudje raje pse nabavljajo kot se odločijo za otroka. Je lažje dominirat, saj jih starši niso učili veščin komunikacije s človekom. Vse seveda pod pretvezo pes, človekov najboljši prijatelj.
Efekt, 25 letnica, samska, popolno urejena in z dvema kužkoma na sprehodu....ko se ji da, v večini primerov pa hodi njen oče na sprehod, ker je ona na pijački.
Jazst2
# 03.09.2018 ob 12:33
Ni pomoči, zgleda (zagovornikom "ja, kaj pa naj naredim"...)

Če hočete imeti otroke, jih VZGAJAJTE (pomeni postavljajte jim meje)! VI, ne šola!
Če nimate časa, ne imeti otrok. Ker, kdor se zgovarja na čas, mu otrok ne pomeni NIČ!¨
Takole, na palec (marsikomu bom naredil krivico) jih vsaj 30% ima otroke, ker je "pač tako"... morda celo "fancy"... haaaalooooo, za otroka se odločiš. In to je največja možna odgovornost v življenju! Do 18 leta starosti... ampak to je že neka druga, še bolj žalostna zgodba današnjosti... je pa posledica te, o kateri se tukaj razpravlja.

In ja, ni moteče, da so otroci razigrani. Moteči so starši, ki v motenju drugih ne vidijo problema. Pa zagotovo nihče ne reagira na vrisk ali pa jok ali pa izraženo veselje. Problem nastane, ko starši otroku ne znajo postaviti meje. Zelo enostavno...
pohorjezeleno
# 03.09.2018 ob 11:04
Polno slabih staršev, predvsem mladih mamic imaš na facebooku, ko brez razmisleka objavljajo miljone slik svojih otrok (pa še sebe poleg). Večina se hoče pohvaliti s svojim dosežkom, da je rodila otroka in da ji druge čestitajo in hvalijo. Sicer ne vem kakšen dosežek je to, ker otroka lahko rodi vsaka zdrava mlada ženska. Dosežek je, da otroka vzgojiš v dobrega človeka.
pikam_dopust
# 03.09.2018 ob 11:11
"Otrokom ne more biti dovoljeno vse, kadar so v javnih prostorih, kaj pa delate doma je pa res vaša stvar .."

Pa četudi zato pol bloka ne more spat, ker se vaš meče ob tla in zraven kriči kot bi ga iz kože dajali?
Samo vprašam...
Aja, saj res - doma lahko delate kar hočete.
Ni panike: kupite bajto, ki ima 200m okoli en sam grmovje + avtocestno varovanje pred hrupom, pa tam delajte kar hočete.
Za vse ostale zadeve pa obstaja neka meja, tudi če si doma.
pikam_dopust
# 03.09.2018 ob 10:49
Učitelj si mora avtoriteto zgraditi sam. Tako kot tudi v vseh drugih službah. Avtoriteta ne more biti kar privzeta. Tudi mi "ta stari", ko smo še hodili v šole, smo točno vedeli, kdo od učiteljev ima avtoriteto in kdo jo nima - in smo to seveda tudi izkoriščali.

Fiktički imaš prav.

Faktički je pa zadeva taka, da vsi otroci vedo, da ima vsak učitelj nad sabo tudi ravnatelja, ki jih bo podprl, pa je vseeno, za kaj gre. To je namreč politično izvoljena figura (občinski svet -> svet zavoda) in običajno ni naklonjen temu, da bi se prepiral s starši otroka, kaj šele da bi se vpletal v kakšne spore z odvetniki in šolsko inšpekcijo (kamor vsi starši takoj odletijo). Enostavneje je, da usekaš po podrejenem, ki praviloma nima nekega močnega obrambnega mehanizma (razen, da dokazujejo, da so do pike delali po predpisih - zato se vsi učitelji ko norci držijo te birokracije)... In tako tudi vsi po šolski vertikali delajo.

Posledično imajo na koncu avtoriteto samo tisti, ki nimajo težav s kreganjem z ravnateljem/ico ali ki jim je za mnenje ravnatelja/ice vseeno (pretežno učitelji moškega spola + kakšna možača). Pod črto to pomeni, da imaš 80% ljudi, ki tako trde kože nimajo in imaš logično nered v razredu.

Aja - starši, s katerimi ima danes šolstvo opravka, so prva generacija "sončkov", ki je zrasla na Knjižici dijakovih pravic, uradno uzakonjenih predpisov o prepovedi fizičnega kaznovanja, zalezovanjih CSDja, itd. In seveda nimajo prav nobenih zadržkov, da začno noreti po šoli, čim barva ploščic v WCju ni všeč njihovemu sončku.
Dzinks
# 03.09.2018 ob 10:14
Kermit

Mislim, da ni poanta da je ona uboga reva, ampak da ma pač raje mir in da ga na večini plaž ni. Pač taka je in ima vso pravico biti brez tvojega posmehovanja. In niso problem otroci, ki se igrajo, ampak starši, ki nič ne rečejo, ko se igra prevesi v škropljenje, neuvidevno tekanje po brisačah in parcelah drugih ljudi itd.

In sploh je tvoj ad hominem poskus deplasiran. Ni edina, ki jo to moti. Sam imam dva otroka v najboljših letih, pa gre to tudi meni na živce in jima česa takšnega pač ne dovolim. Ne vem, od kod ideja, da moramo vsi početi natanko to, kar nam paše, sicer nam je kratena ne vem kakšna svoboda. Tako na zasebnih kot tudi na javnih površinah veljajo določena pravila. Na prvih jih postavi lastnik, na javnih pa drugi ljudje, ki imajo do njih povsem enako pravico. Brez spoštovanja te pravice in ene osnovne dostojnosti ne bomo prišli daleč.
copcop
# 03.09.2018 ob 10:12
Profesorica razrednega pouka, ki ne mara otrok ali njihovega vrveža in ji je cerkev za zgled. Ali ima ta učiteljica otroke?

Vsaka učiteljica komaj čaka počitnice, da se odpočije od vrveža otrok. Podobno, kot profesionalni glasbeniki iščejo tišino po nastopih. Kar ne pomeni, da ne marajo glasbe.
pero-perica
# 03.09.2018 ob 09:00
Seneca-jaz se mojo hči tako zmatral,da je zvečer samo dol padla.delala sva mlinčke,se sprehajala rolala.ko je bila večja sva prerolala tudi po 40km pa v nič jo nisem siliv.VČASIH SI PA TUD ŽEJN,ANE
pero-perica
# 03.09.2018 ob 11:31
frend je poučeval v lj pa skoraj živce zgubu.potem je zamenjaj kraj in sem ga vprašal kako pa sedaj.odgovoril mi je ,sedaj pokličem fotra ta pride z tavelko šapo in reče ,gospot profesor bom že jaz uredil.pravi ,da ima v klasu tak mir,da se komar sliš
Binder Dandet
# 03.09.2018 ob 11:11
Moje mnenje je, da starejsim zraste odpor do otroskega zivzava. To makoshark omenja. Enako tistim, ki otrok nimajo. Danes je drtuzba stareja in hkrati vec ljudi brez otrok. In posledicno vec nataknjenih nad otroskim zivzavom, kar se vidi skozi komentarje tu gor.ne zgolj danasnji clanek. Ker vidim pri sebi, pri svojih starsih pri sosedih. Vsepovsod kjer so.majhni otroci, je vec razumrvanja za otroski zivzav in tudi manj zategnjenosti.

Druga stvar, ki mi je hecna, so pa trditve starsev, kako so vsi ostali podivjani, njihovi pa pridni. Dajte no. Vecina otrok ne izstopa iz povprecja. Imajo svoje dobre in slabe trenutke. Ceprav se strinjam, da je danes vzgoja prevec popuscajoca generalno.
sintaksa
# 03.09.2018 ob 09:53
To ni članek o razposajenih otrocih temveč o starših teh otrok.
Ko razposajen otrok teče v restavraciji ali pa išče pozornost s kričanjem, pri tem pa starši ne reagirajo... tam se začne težava. Ko ne reagirajo in gostje to vidijo. Češ, saj so otroci, kaj pa lahko naredim?!

Ta članek je dobrodošel. Marsičesa se moramo še naučit.

Igrišče v gostilno? Ok. Lahko vsaj izbiramo. Ampak potem se najde tudi kdo, ki v gostilni brez igrišča postane nejevoljen zaradi kričečih gostov. Otrok je tudi gost, ni samo otrok od gosta.
socrates
# 03.09.2018 ob 09:29
@Kermit: si pač slučajno med komentarji, ki sem jih prebral. Imaš prav: ni za pričakovati od 3 letnega otroka ... je pa za pričakovati od staršev! Deluješ kot posledica permisivne vzgoje zato ti kot "dedek" povem, da se vzgoja začne v najzgodnejših letih s tem, da daješ otroku vedeti kje je meja.
ANUŠKA
# 03.09.2018 ob 08:37
Kako lahko odgovornost pripišemo otrokom, če pa otroke v prvi meri vzgajajo starši. In ravno starši so najbolj odgovorni za svoje otroke?

pri komentatorjih se najbol strinjam z majmaj in alcatraz, jaz tudi vidim pri otrocih, ki se ne znajo umiriti, največji problem v prehrani - preveč in preveč sladkorja!!

Avtorici članka pritrjujem, da je čas za igro, delo, učenje, da pa je tudi čas za umiritev in ko je otrok na javnih prostorih, je samo ogledalo staršev. Vemo, kam je pripeljala permisivna vzgoja in upam, da je to spregledalo čedalje več ljudi.

Moj sin (3,5 let) je tudi zelo igriv, živahen in razposajen, doma ga je težko imeti pri miru (pri miru je ko spi :) ), vendar ko sva v trgovini, ko smo bili na plaži, včasih tudi v cerkvi in na ostalih javnih prostorih, ve, da je treba biti potrpežljiv, ve kaj je lepo vedenje.

Je pa seveda odvisno od tega, koliko imajo otroci časa za igro, da to energijo dajo ven. Jaz ne vidim v tem problema, da bi manjkalo prostora za igranje. Ne vem, tudi v Ljubljani je veliko zelenja, veliko prostora na prostem za igranje. So pa seveda starši tisti, ki se jim da ali pa se jim ne da ukvarjati se z otroki. Kot so nekateri napisali, z otroki je treba delati in to fajn. Vzgoja je dolgotrajen proces.
Težavo vidim tudi v tem, da so otroci preveč obremenjeni, najprej s šolo, potem jim pa še starši naložijo breme različnih krožkov, jih vozakajo vsepovsod, otroci se sploh nimajo časa umirit, taki gredo spat - utrujeni in pod stresom.

Bi pa rada vprašala avtorico, koliko je šola, pa tudi vrtec napredovala v vedenju, kaj otroci potrebujejo, ali se je šola posodobila v teh stvareh, ali se učitelji ves čas izobražuujejo v tem, da bi se šolski sistem bolj prilagodil individualnemu razvoju otroka. Ker primerjati otroke med sabo je slabo. In tudi nezdravo tekmovanje med otroki in spodbujanje tega je slabo. Ker avtorica članka je še vedno del sistema napačnega šolskega sistema.
In tudi to bi rada poudarila, da so otroci večino časa čez leto v vrtcu ali šoli, stika s starši skorajda nimajo več. To je zelo žalostno. Sekundarna socializacija se pa sploh začne prehitro, torej otroke dati že pri 11-.mesecih v vrtec in jih ukalupiti in narediti za povprečne.

In to, da je skrb za družino v naši družbi na nuli. Vse drugo je bolj pomembno, kot pa posvečanje družini in vlaganje sredstev, da bi se odrasli odločali za odgovorno starševstvo.
majmaj
# 03.09.2018 ob 08:19
Eh, ne gre za vzgojni problem, problem je v pomanjkanju prostora, zaparkiranih javnih površinah predvsem pa v prisotnosti sladkorja v hrani v nenormalnih količinah.
Dzinks
# 03.09.2018 ob 10:23
socrates

Nisem vedel, da te delo v proizvodnji nauči vzgoje otroke? Zakaj je toliko problematičnih družin ravno med nižjim in višjim slojem, kjer imajo starši zaradi dolgih delovnikov (proizvodnja ali vodilna mesta) najmanj časa za vzgajanje?

Permisivne vzgoje ne promovirajo ministrstva, ampak čas, v katerem smo - v katerem je otrok božanstvo, ki ne sme biti za hip nesrečno in zdolgočaseno, v katerem imamo dovolj denarja in prostega časa, da jim omogočimo vse, kar si zmislijo, hkrati pa nobenih jasnih, trdnih življenjskih vodil, ki bi jih prenesli nanje. Vsak je lahko vse, kar hoče, četudi noče zares ničesar, saj ima vsega polno rit.
pero-perica
# 03.09.2018 ob 10:13
napisal bi še to.razlika je ali imaš za to otroke ,ker jih imaš rad ali zaradi okolice,da ne rečejo,da ne moreš imet otrok.če je drugo nič čudnega,da se potem prfoksi v tla mečejo
socrates
# 03.09.2018 ob 10:07
@poomah1900: za sproščanje energije otrok je najbrž igrišče (tako kot že samo ime pove) in seveda ukvarjanje staršev s SVOJIMI otroci! Mogoče sem stara mumija (in najbrž boš tudi ti enkrat pa te bo doletel kakšen tak preblisk), ampak odkar se v šoli ne ocenjuje več vedenje in odkar je učiteljem (lahko rečem administrativno) odvzeta vsakršna avtoriteta, gre s to družbo vse v 3PM! Objestnost mladih brez primere, vandalizem, ki se ga tolerira in ne sankcionira. Včeraj sem slišal od prijateljice-šolnice, da zakon prepoveduje kakršnokoli recipročnost - npr. tvoj mulc vrže petardo v smetnjak, naredi za 100 EUR škode in šola nima pravice vzgojnega ukrep (se pravi, tam kjer so zamočili starši vzgojio, šola kot deležnik, ki naj bi tudi vzgajal, nima pravice do korektivnega ukrepa! Je to v redu? Se je za čuditi, če taki ptički dobijo krila in te nagonijo v enem parku (če sem ekstremen)? Kaj predlagaš TI?
Seneca
# 03.09.2018 ob 08:55
@pero -perica da tri letni otrok ne bo sedel na miru v oštariji.ko je bila moja hči majhna enga pira nisem mogel spiti v mir

Si kdaj pomislil, da bi otroka namesto na tvoj pir peljal na igrišče, naravo oziroma nekam, kjer bi ga utrudil?
socrates
# 03.09.2018 ob 19:35
@makoshark še to: pravkar vidim na TV izjavo direktorice direktorata za srednje šolstvo, Elvire Šušmelj, ki utemeljuje zakaj si polnoletni dijaki lahko pišejo po novem sami opravičila. Gospe ne poznam in se na spletu poznanimam o njeni "karieri" - "vidna članica" SD iz Nove Gorice je diplomirana politologinja (kaj ima to zveze s pedagoškim delom?), do 2011 načelnica občinske uprave v NG (še enkrat: kaj ima to veze s pedagoškim delom?) in od 2013 direktorica omenjenega direktorata (prej v.d.). Brenčičeva je bila kot ministrica iz SMC (maska), kolesca v sistemu so pa preverjeni člani SD, ex-LDS, ex-Zares, itd. Mater, če to ni nekaj najbolj evidentnega kdo pelje to državo v 3PM, potem pa res živim v Butalah....
pikam_dopust
# 03.09.2018 ob 13:02
Še nekaj:
Dokler bodo starši imeli porazen odnos do učiteljev (t.j. nezaceljene traume iz svoje šole), bo za šolo res veljalo, da tam učijo samo nepososbne mamičke.

Škoda, da ljudje ne kapirajo, da debata o šoli ni razprava o tem, kaj vse učiteljice delajo narobe, ampak kaj vse STARŠI DELAJO narobe, da imamo sedaj navkljub vsem možnim pravilnikom, zakonom, inšpekciji, kameram, elektronskim kontrolnim sistemom... tako zelo brezjajčno šolo, kot še nikoli v zgodovini ni bila.
pikam_dopust
# 03.09.2018 ob 11:22
Moje mnenje je, da starejsim zraste odpor do otroskega zivzava. To makoshark omenja. Enako tistim, ki otrok nimajo. Danes je drtuzba stareja in hkrati vec ljudi brez otrok. In posledicno vec nataknjenih nad otroskim zivzavom, kar se vidi skozi komentarje tu gor.ne zgolj danasnji clanek. Ker vidim pri sebi, pri svojih starsih pri sosedih. Vsepovsod kjer so.majhni otroci, je vec razumrvanja za otroski zivzav in tudi manj zategnjenosti.

Ti bom tole linkal čez 10 let... :)
Ne gre za t.i "otroški živžav".
gre za to, da mora otrok že od začetka razumeti, da obstaja prostor in čas, kjer je to dovoljeno, in prostor in čas, kjer je prepovedano. Npr. lepo je opisano na začetku, da velika večina otrok pri maši ne kriči? Zakaj? Ker se tisto uro na teden vsi postarajo za 20 let? Ali mogoče zato, ker cerkev fura drugačna pravila kot OŠ/SŠ, kjer se kar avtomatično razume, da lahko župnik marsikaj naredi, kar v običajni OŠ ni pretirano dovoljeno? Npr. tudi to, da se mu z mulcem ni treba več ukvarjati, pa naj se starši doma z babicami in dedki sami ukvarjajo, zakaj je to tako (nobenih advokatov, nobenih šolskih inšpekcij,itd).

Mislim, da je tudi za starše pametneje, da imajo okoli naklonjene starejše (ki po tvojem ne marajo otroškega živžava), kot pa da se bodo vsi izogibali stikov z njimi in njihovim sončkom - saj cca 10 minut nekontroliranega kričanja vsak prenese, ampak ko vidiš, da se to ne bo nikamor premaknilo, potem pa to mine čisto vsakega, tudi starše drugih majhnih otrok.

Vidiš, o tem govori ta članek.
Ne pa o otroškem živžavu kot takem, za katerega čisto vsi razumejo, da ni panike (npr. kričanje na otroških igriščih, v telovadnicah itd).
6350
# 03.09.2018 ob 10:32
Obupavanje nad mlajšimi generacijami je staro toliko kot človeštvo, že na 3000 let starih babilonskih lončenih tablicah lahko najdemo zapis: »Današnja mladina je gnila do obisti, je zlobna, brezbožna in lena. Nikoli ne bo takšna kot je bila mladina včasih in nikoli ne bo sposobna ohraniti naše kulture.«
poomah1900
# 03.09.2018 ob 09:34
@socrates Meje so eno, možnost za sprostitev energije je pa drugo. In za 2 in 3 letne otroke ni naravno dolgotrajno sedenje in tišina. Če pa to počnejo, je z njimi nekaj zelo narobe. Mene pa recimo motijo stare mumije, ki se v vse vtikajo in imajo preveč časa.
oziris.va
# 03.09.2018 ob 09:25
Super članek, kapo dol!
socrates
# 03.09.2018 ob 09:25
Vsega je kriva permisivna vzgoja, ki jo promovirajo ljudje na ministrstvih, ki nimajo enega samega dne v "proizvodnji" (torej čisti, ampak res čisti teoretiki) in seveda nefunkcionalna družina, tako da ljubi zakonodajalci še kar naprej z zakoni, ki bodo omogočali sociopatskim staršem korakanje v šolo z odvetniki, da bi izsilili ugodnosti za svoje nevzgojene otroke. In kar se drižbe same tiče: " nema nam spasa!"
Kazalo