Boštjan Jurečič je po izobrazbi akademski slikar in ekonomist, sicer pa tudi novinar kulturnega uredništva na TV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO
Boštjan Jurečič je po izobrazbi akademski slikar in ekonomist, sicer pa tudi novinar kulturnega uredništva na TV Slovenija. Foto: MMC RTV SLO

V zgodovini smo imeli različne definicije umetniških avantgard. Kot preberemo v knjigi Konec umetnosti Polone Tratnik, je za ameriškega teoretika Greenberga Picasso avantgarda. Greenberg je sicer tisti teoretik, ki se je postavil za ameriški abstraktni ekspresionizem in mu priskrbel teoretski okvir. Greenberg pravzaprav enači modernizem in avantgardo. Ampak za avantgarde, kot jih na splošno poznamo danes, je ključna definicija Petra Bürgerja. Tega zanima predvsem tisti specifični prelom, ki ga avantgarde prinesejo v umetnost kot institucijo. Njegovo delo Teorija avantgarde iz leta 1974 velja za eno najvplivnejših del o umetniških avantgardah.
O prelomu, ki ga prinesejo avantgarde po Bürgerju, sem že pisal. (Mona Liza je brez zveze. Kontekst je tisto, kar te prepriča, da je Mona Liza velika umetnina.) Ampak če v to zgodbo vpeljemo Greenberga, dobimo hudo zmešnjavo. Greenberg je namreč v svojem eseju Moderno in Postmoderno konec sedemdesetih (nevede?) sesul prav te Bürgerjeve avantgarde.
No, Greenbergu se najbrž ni sanjalo, da bo umetniški pofl postal tako prevladujoč. Greenberg je konec sedemdesetih najbrž mislil, da bo vse to trajalo samo še kakšno leto in stvari se bodo postavile na pravo mesto.
Ni šans. Gre za napredujočo produkcijo kon-teksta. Pa saj je logično: ko enkrat postaviš v galerijo kar koli in to opremiš s tekstom, je mogoče vse. Je pa lepota vsega tega tudi v tem, da je tekst mogoče spremeniti! Lahko namreč izrečem, da je Mona Liza brez zveze … Pa bo tam še vedno tista slika, ki je rezultat nepreglednega števila kompleksnih operacij s čopičem. Lahko tudi izrečem, da je morski pes v bazenu brez zveze … In bo tam še vedno morski pes v bazenu, heh. Poskusite sami!
Avantgarde, neoavantgarde, konceptualni umetniki, neokonceptualni umetniki, bodyartisti, performerji, popartisti, sodobni-umetniki-kar-tako se gredo namreč naslednjo igro: velika umetnost je (v) kon-tekst(u). Kon-tekst določi, da je morski pes v bazenu velika umetnost.
Ampak s tem smo določili šele heglovsko tezo ali tamas guno po indijsko.
Kaj bi bila antiteza, radžas guna po indijsko? (V) kon-tekst(u) ni velike umetnost(i). Morski pes v bazenu je samo morski pes v bazenu.
In heglovska sinteza, satva guna? Velika umetnost je (v) kon-tekst(u). Kon-tekst določi, da je morski pes v bazenu samo morski pes v bazenu.
Vidite, samo tekst smo spremenili. Je mogoče spremeniti Mono Liso?