Romana Kocjančič je sodelavka uredništva verskih programov RTV Slovenija. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Romana Kocjančič je sodelavka uredništva verskih programov RTV Slovenija. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Razmere v Egiptu so se zaostrile. Vlada je padla. Ekstremistom z muslimanskimi brati in salafiti je uspelo uvesti konservativno pravo. Tujcem svetujejo, naj ne obiskujejo čudežev starega sveta, da ne bodo žrtve napadov.

Nova ustava sicer varuje svoboščino in pravice 85 milijonov Egipčanov. V večini so to sunitski muslimani. A v ustavi najdemo tudi člene, ki omejujejo versko svobodo, opravljanje obredov in gradnjo objektov za pripadnike abrahamskih religij. Kristjanov je vsaj devet odstotkov, največ pravoslavnih Koptov. Po poročilih so lani v svetu prav oni utrpeli največje število uničenih cerkva in umorov.

Po raziskavah sklada Thomasa Reutersa je v Egiptu položaj žensk v arabskem svetu najslabši. 99 odstotkov naj bi jih doživelo spolno nadlegovanje. Kako je to mogoče?

Egipt je bil zibelka arabskega feminizma. Že iz obdobja starega Egipta je bil znan po vzajemnem odnosu moških in žensk. Ženske so bile izobražene, prevzemale so vodstvene službe. Bile so znanstvenice, zdravnice, kraljice, celo vezirke. V templjih so bile svečenice. Pravno so bile neodvisne in so lahko premoženje upravljale same. Tudi izbira moža je bila prepuščena njim. Nad položajem žensk je bil še pred 200 leti presenečen znani egiptolog in jezikoslovec Jean-Franocois Champollin, ki je dejal, da se kulturna stopnja nekega ljudstva lahko presoja glede položaja ženske v družbi. Takih socialnih in ekonomskih pravic kot v Egiptu niso imele ženske do prve svetovne vojne nikjer na svetu.

Danes se borijo za dostop do izobraževanja, dostojno plačano delo, za reformo družinskega in zakonskega prava, predvsem pa, da se zaščitijo pred nasiljem. S tem namenom so kristjanke v Egiptu pripravile molitev, v kateri opozarjajo na svoje stiske. Molitvi so dale naslov: Reke v puščavi. V ospredje postavljajo Samarijanko iz Janezovega evangelija, ki se je ob Jakobovem vodnjaku srečala z izvirom žive vode, Jezusom. Egiptu res primanjkuje vode. Še najbolj pa mladim. Več kot polovica ljudi živi pod pragom revščine, polovica jih je mlajših od 25 let. Ali Egipčanke upajo le še na milostno pomoč od zgoraj? Mnogo jih celo otopelo zanika, da bi kar koli potrebovale, in trdijo, da so zadovoljne.
Morda jim bo letošnji prvi petek v postnem času prinesel kak svetel žarek solidarne konkretne pomoči, vsaj od kristjank po vsem svetu.