Peter Mlakar. Foto: BoBo
Peter Mlakar. Foto: BoBo

Postavlja se vprašanje, kaj in koliko koristi je imela od tega njihovega dela naša nacionalna skupnost, kakšni so bili učinki ob teh "hudih" honorarjih in svetovanju za institucije ali firme, ki so to naročale, družbo kot celoto ali državo?

Ljudje svetujejo, da se kaj popravi, izboljša, že zelo dolgo pa opažamo, da se v bistvu nič ne izboljša, da se je v času svetovanja in kasiranja teh ljudi stanje slabšalo. In se postavi sklep, da je bilo potemtakem delo teh mandarinov po tem, kako stojimo v Sloveniji, brez pozitivnih posledic. To lepo dokazuje že borzni indeks, ki je na tretjinski ravni od onega iz leta 2008, nemški in ameriški pa sta skoraj enkrat večja od takrat.

Stanje v bolnišnicah je kljub naporu zdravnikov in sester grozno. Učinek zdravnikov je viden, če bolnik ozdravi in ozdravi jih veliko, učinek teh svetovanj pa je neviden, natančneje, je ničen ali pa gre stanje stvari na slabše. Prej naredijo vsa ta pravna, ekonomska, upravna svetovanja institucije, podjetja, razne pravne akte in podobno bolne.

Kar tudi nazorno vidimo, kje je danes slovenska ekonomija, država, njen pravni red. Vse to delo ima torej malo zveze z našim skupnim dobrim, kajti bodimo pozorni, govorimo o javnih delavcih, torej o ljudeh, katerih svetovanje bi moralo imeti učinke na splošno ekonomsko blaginjo in stanje pravičnosti v državi, ne pa samo na njihov bančni račun.