Na razstavi je okoli 120 originalnih in rekonstruiranih del. Foto: Ny Carlsberg Glyptotek
Na razstavi je okoli 120 originalnih in rekonstruiranih del. Foto: Ny Carlsberg Glyptotek

Inovacije v umetnosti, nastop novih form in novega "španunga" v umetnosti so namreč pogosto povezani z zmotami, napakami, nesporazumi in nerazumevanjem.

Slikar Matisse, vzemimo ga za primer, se je v svojih začetkih mučil z impresionizmom. Ni mu šlo. Impresionizma preprosto ni razumel. Njegov impresionizem je posnemovalen, gre za manierizem. Ni razumel, zakaj bi slikar razbijal barvne enote. In je prevrnil logiko in začel barvne ploskve sestavljati. Na novo. Prišel je do nove umetniške forme.

Picasso se je na začetku mučil z akademskim študijem. Ni mu šlo. Po eni interpretaciji ga je vse skupaj dolgočasilo. In je študij pustil. Lahko si mislimo, da takratnega akademizma preprosto ni razumel. Po letih lovljenja z rožnatimi in modrimi fazami je naslikal svoje znamenite Gospodične. Picasso seveda marsikaj dolguje Cezannu in še komu, pa vendar bi lahko rekli, da je njegova inovacija predvsem posledica nerazumevanja.

Pollock se je dolgo mučil s posnemanjem Picassa. In to je počel zelo slabo, tako rekoč amatersko. V filmu, v katerem ga upodablja Ed Harris, vidimo, da je do svojega značilnega 'all over drippinga' prišel po naključju: ker je bil v nekem trenutku nekoliko neroden in mu je nekaj barve kapnilo s čopiča.

Nemški slikar Sigmar Polke ni razumel tradicije nemškega slikarstva. Slikar, ki v modernosti to tradicijo kar najbolj pooseblja, Baselitz, je Polkeju celo očital, da je tradicijo izdal. Polke si je izmislil novo formo.

Duchampu umetnost na splošno ni šla. In si je izmislil nove forme? Pa kaj še. Umetnost je prestavil v nižjo lego, izmislil si je nove trivialne žanre.

In izvemo (nekateri vedo že zelo dolgo), da so se zmotili tudi v renesansi. Svoj navdih so renesančni umetniki iskali v antiki. Zmotno so verjeli, da so bile antične skulpture brezbarvne. Vendar je šlo za samo to, da so barve, s katerimi so bili pobarvani antični kipi, skozi stoletja preprosto zbledele. V Köbenhavnu zdaj prikazujejo rekonstruirane (na novo pobarvane) antične kipe.

Še dobro, da so se v renesansi zmotili. Zaradi zmote renesančnih umetnikov smo dobili veličastne Michelangelove, Berninijeve, Rodinove in Brdarjeve umetnine. Tile fantje preprosto niso razumeli antičnega kiparstva (ki je bilo v barvah, barve so pa zbledele). In so v zmoti ustvarili nove intenzivne forme.

PS @ Blazsef: Hvala za komentar. Če že kaj, sem pričakoval zagovor projekta. Vendar ga v vašem pisanju ne zasledim.