Kolumna Romane Kocjančič Foto:
Kolumna Romane Kocjančič Foto:

Za slovensko kraljico smo si izbrali Slovenci podobo Marije Pomagaj. Njeno svetišče na Brezjah pa je postalo naš skupni dom, narodno svetišče leta 2002. Predsednik Slovenska škofovske konference dr. Alojzij Šuštar je leta 1992 ob začetku novih časov posvetil slovenski narod Mariji Pomagaj.

Zakaj nas združuje Marija Pomagaj, Slovence doma in po vsem svetu? Zakaj prižigamo tako radi na Brezjah svečo?

Marija Pomagaj je njeno ime. V Mariji Pomagaj očitno Slovenci najdemo identiteto svoje matere. Ko pogledamo njen ljubeč nasmeh na milostni podobi se zazremo v upanje. Romarska knjiga pa mi razkrije, da se globoko v nas skriva hrepenenje po boljšem osebnem, družinskem življenju in položaju naroda. Predvsem si želimo zdravja in sreče, v zakonu, družini, uspeh pri otrocih v šoli.

Koliko se vas je zbralo ta konec tedna na Brezjah!? Ogromno! Na praznik Marije Pomočnice kristjanov, v soboto, 24. maja, je bilo še posebej slovesno. Praznik je določil papež Pij VII. 17. maja 1809 ga je Napoleon ob osamosvojitvi Rima poslal v ujetništvo v Francijo. Pet let pozneje je bil Napoleon premagan in poslan v izgnanstvo. 24. maja 1915 se je papež lahko vrnil v Rim in določil, da je ta dan praznik Marije Pomočnice kristjanov.

Večer pred tem praznikom je vedno na Brezjah večer slovenskih krščanskih izročil. Poveže nas z rojaki, ki so daleč od doma. Prav oni so v Washingtonu in Clevelandu, dali pobudo za skupno praznovanje. Večer pa so začeli že leta 1977. Marija Pomagaj je s Slovenci vedno romala po svetu. Najdemo jo v rudniku opala v Avstraliji. Častijo jo v osrednjem argentinskem romarskem kraju Lujanu. Ob Mariji se zbirajo v ameriških Brezjah v Lemontu. S slovensko zastavo jo je odnesel v vesolje vnuk Slovenke, astronavt Jerry Linenger.

Milostna podoba je nastala pred 200 leti. Naslikal jo je Leopold Layer po naročilu mošenjskega župnika Urbana Ažbeta za kapelico ob podružnični cerkvici sv. Vida. Milostno podobo je naslikal po zelo priljubljeni in znameniti Mariji Pomočnici najpomembnejšega nemškega renesančnega slikarja Lukasa Cranacha. Podobo je kronal s krono leta 1907 škof dr. Anton Bonaventura Jeglič, velik častilec Marije. Prva čudežna ozdravitev je bila pri Mariji Pomagaj leta 1863. K njej se je zatekala 18-letna Marija Tavčar iz Begunj, ki je po hudem požaru trpela zaradi epilepsije. Številni predmeti in zahvale pa pričujejo do danes še o mnogo ozdravitvah.

Zakaj se tako zatekamo k Mariji Pomagaj? Bila je ena izmed nas, preprosto, revno judovsko dekle. Sprejela je učlovečenje Boga, čeprav je vedela, da je zaradi nezakonske nosečnosti obsojena na smrt. Z novorojenim otrokom je bežala v Egipt. Spremljala ga je ob njegovem odraščanju v Nazaretu in mu sledila do smrti na križu. Po smrti svojega Sina Jezusa je bila skupaj z njegovimi učenci. Bila jim je mati, ki jim daje upanje, zaupanje v Boga. Poznala je vse stiske človeka.

Marija in mati imata v naši kulturi velik pomen. Še vedno se v njej skrivajo prvine upanja, vere in ljubezni. Še vedno je kruh, kraljica doma. Za vse čase pa velja, kar je zapisal Tone Pavček v znane verze v pesmi Materi: "Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in veselje, ena sama, za vse življenje." Slovenska mati je svetinja, tudi danes. Vpeta v stiske življenja, med službo in družino. Koroški pisatelj, duhovnik Lovro Koselj je v črtici zapisal: "Lepa si žena, ko čakaš in upaš. Lepa si mati z detetom, materinsko mil je tvoj obraz, ponos v tvojih očeh. Tvoja knjiga je življenje, tvoje srce, je ljubezen. Lepo je pri tebi, mati."

Lepo je pri tebi, mati na Brezjah! Kamor koli stopimo v tvoji kapeli, nas tvoje usmiljene oči spremljajo. Ne odrečejo nobene prošnje, le tolažijo!

Veliko več pa lahko izvemo o brezjanski milostni Mariji Pomagaj v Gorenjskem muzeju v Kranju. Ob številnih votivnih podobah, fotografijah, slikovnem in filmskem gradivu bomo odkrili o Kraljici Slovencev še veliko več novega.