Letošnjo končnico državnega prvenstva so zaznamovali 'manjši' klubi, ki pa so prikazali ogromno želje, saj za njih praktično nobena žoga ni bila izgubljena. Foto: www.alesfevzer.com
Letošnjo končnico državnega prvenstva so zaznamovali 'manjši' klubi, ki pa so prikazali ogromno želje, saj za njih praktično nobena žoga ni bila izgubljena. Foto: www.alesfevzer.com
Košarkarji Tajfuna
Košarkarji Tajfuna v letošnji končnici še niso izgubili. Foto: www.alesfevzer.com

Tako je v podcastu Številke razmišljal Anže Tomić, najprodornejši slovenski podcaster, ki je sicer tudi košarkar. Vso kariero je igral v različnih slovenskih ligah, nekaj časa tudi v elitni Ligi Telemach, zato dobro pozna razmere v slovenskem ekipnem športu številka 2.

Vprašanje z začetka kolumne se med slovenskimi akterji, poznavalci, strokovnjaki in ljubitelji košarke pojavlja vse pogosteje, nazadnje ob dejstvu, da se v finale državnega prvenstva nista prebila ne Krka ne Olimpija. Nekateri so to opazko razumeli kot centralizem ali celo zapostavljanje košarke v drugih sredinah, a to seveda ni res.

Sam iskreno čestitam Tajfunu in Rogaški, da sta se prvič prebila do velikega finala. Želim jima uspešen razvoj tudi v prihodnje, predvsem pa, da ne bi šlo za zgodbo enodnevnico. Takih smo imeli v Sloveniji že na pretek. Spomnimo se, kdo vse je že igral v finalih državnih prvenstvih: Postojna, Koper, Maribor, Polzela in Krško, je denimo prvih pet. A dobre sredine - krajšega daha - so bile še drugod, denimo v Idriji.

Problem ni v tem, da bi klub XY postal tako dober, da bi ujel Olimpijo in Krko, ki sta zadnja leta praktično edina kluba, ki imata kolikor toliko resne ambicije igranja v Evropi, oziroma vsaj v regionalni ligi, ampak v tem, da sta padla tako nizko, da se človek resnično sprašuje o prihodnosti slovenske košarke.

A to je le eden izmed številnih kazalnikov, ki nakazuje, da slovenska košarka ne uživa ravno zlatih trenutkov, kar potrjuje tudi infografika na dnu te kolumne. Ta prikazuje uvrstitve slovenske članske reprezentance. Ta je sicer v odličnem nizu petih zaporednih četrtfinalov, a skrbi padec reprezentance do 20 let, ki že devet let ni osvojila medalje. In ravno fantje, ki so poskrbeli za štiri medalje, so bili gonilna sila razcveta današnje članske reprezentance. Kaj bo, ko bodo današnji mladi igralci glavni pri članih?

V prvi sezoni jadranske lige so bili na zaključnem turnirju kar trije slovenski klubi, konkurenca je bila takrat ob odsotnosti srbskih klubov resda šibkejša. V zadnjih 11 sezonah so slovenski klubi le dvakrat zbrali več zmag kot porazov - obakrat, ko sta v ligi sodelovala le dva kluba - Krka in Olimpija. Zmajčki so z razpletom letošnjega državnega prvenstva ostali celo brez pravice za nastop v naslednji sezoni. A kdo si želi tam sploh igrati? Trener Rogaške Damjan Novakovič je v Navalu na šport priznal: "Mene zanima zmaga v finalu, to ni vprašanje zame. Dvorana ni ustrezna, denar pa ni tak, da bi se lahko igrala liga ABA. Vse pa je možno, razširitev dvorane, novi sponzorji."

A to še zdaleč ni le problem slovenske košarke. Podobno neodločni (vsaj v tem trenutku) so, denimo, tudi nekateri najboljši klubi v drugi slovenski nogometni ligi. Šport se prvotno igra zaradi tekmovalnega uspeha, a na odločitev igranja v višji ligi očitno vse bolj vpliva tudi podpora v podobi financ. Po svoje je paradoksalno zavrniti možnost napredovanja, a po drugi strani tudi odgovorno - v luči obstoja kluba in razvoja mladih igralcev.