Glede na zgodovino bi bilo naivno pričakovati, da se novi USS Maine, Gleiwitz in Tonkin ne načrtujejo in tudi izvajajo, a po drugi strani je tudi res, da ne gre ravno verjeti vsaki spletni teoriji zarote.

Res je, Iran in Al Kaida imata že veliko let zapleteno razmerje, ki pa zaradi versko-ideološke ločnice šiiti - suniti bolj spominja na vojno. Enako lahko trdimo tudi za Zahod: Kanada se kot članica Nata v Afganistanu bori proti sunitskim skrajnežem, a v primeru Sirije dopušča in posredno pomaga pri oboroževanju Al Kaide, ki si je v sirskem uporu izborila pomembno vlogo v boju za zrušitev režima Bašarja Al Asada, ki mu medtem z orožjem in znanjem najbolj pomaga prav Iran.

Prav ta ilustracija zapletenih razmerij in nenavadnih konfliktov, ko si na eni strani sveta zaveznik, na drugem poldnevniku pa smrtni sovražnik, tudi pojasnjuje potrebo velesil, da si izmišljujejo incidente pod "lažnimi zastavami" (false flag), ki mobilizirajo javnost in politiko ter ju zavedejo, da se zaradi "nedogodka" spustijo v vojno avanturo.

Kako so se začele "lažne zastave"? Leta 1788 je švedski absolutistični kralj Gustav III. razmišljal, kako bi si še bolj podredil preostalo aristokratsko opozicijo in se domislil, da se mu v vojnem stanju nihče več ne bo upal nasprotovati. Krojaču kraljeve opere so naročili, da sešije več ruskih vojaških uniform, ki so nato bile odposlane na tedanjo švedsko-rusko mejo, kjer se je na začetku poletja v finski vasici Puumala začelo topniško obstreljevanje: Rusi so napadli Švede.

Napad je ogorčil Stockholm in do kralja nezaupljivi riksdag (državni stanovi) je dal zeleno luč za "obrambno vojno" proti vzhodnim sosedom. Sicer ne pretirano intenzivna vojna bi se kmalu spremenila v polom, dokler ni švedska mornarica pri Svensksundu 9. julija 1790 dosegla največje zmage v vojaški zgodovini. Gustav je nato s sestrično Katerino II. sklenil mir, ki je ohranil "status quo" med državama, a vmes je švedski kralj dosegel svoj prvotni cilj - ponovna uvedba popolne kraljeve avtokracije na račun svoje najbolj zagrizene opozicije, plemstva. Skratka, kratka dvoletna vojna, nekaj tisoč mrtvih, a cilj dosežen!

Vse od takrat nam moderna zgodovina ponuja obilo primerov "lažnih zastav". 110 let po Puumali je v pristanišču v Havani eksplodirala in potonila ameriška vojna ladja USS Maine. Sum je padel na Španijo, ki je nato hitro izgubila vojno z ZDA in s tem še zadnje kolonije v Ameriki, ki je dokončno postala ameriško dvorišče. Ameriške študije sicer zatrjujejo, da je bila eksplozija nesreča, in ne namerna potopitev ladje, a vseeno je bila Maine katalizator za vstop v vojno, ki je pomenila tudi zmagoslavje "rumenega tiska" in medijskega magnata Williama Randolpha Hearsta. "Remember the Maine, to Hell with Spain!"

Če bi v II. svetovni vojni slavile sile osi, bi bila Mukden in Gleiwitz slovita "Pearl Harbourja" Japonske in Nemčije, tako pa danes vemo, da so poznejši poraženci napadli kar samega sebe. Japonci so leta 1931 vrgli v zrak železnico v Mandžuriji, ki so jo hitro zavzeli, vajo pa so ponovili šest let pozneje, ko so v incidentu na mostu Marko Polo Kitajce obtožili ugrabitve lastnega vojaka, s čimer se je začela invazija na Kitajsko. Na predvečer začetka vojne v Evropi 31. avgusta 1939 so v Poljake preoblečeni nacisti zavzeli obmejni radio, kar je bilo Nemcem predstavljeno kot povod za vkorakanje na Poljsko.
Med hladno vojno so s "false flagom" blesteli predvsem Američani, ki so se v nasprotju s Sovjeti morali ozirati na javno mnenje. Operacija Ajax je leta 1953 privedla do državnega udara v Iranu, ki se od takrat ni več umiril. Operacija Northwoods je dokazala, da ni več omejitev: skupno vrhovno poveljstvo ZDA je leta 1962 že dalo blagoslov za ugrabljanje in strmoglavljenje letal ter potopitev ladje z begunci, krivdo bi pripisali komunističnim Kubancem in sledila bi invazija na sladkorni otok. Nori načrt je dal zaustaviti predsednik John F. Kennedy, ki je bil leto zatem žrtev še vedno nepojasnjenega atentata.

Nedolgo zatem, leta 1964, je sledil incident v Tonkinškem zalivu, kjer je ameriška mornarica najprej prikrila, da je prva streljala na Vietnamce, nato pa so si še izmislili drugi incident, po katerem je predsednik Lyndon Johnson dobil skorajda soglasno podporo kongresa za "povračilne" bombne napade na Severni Vietnam, s čimer se ni bilo več mogoče izogniti vietnamski tragediji.

To so le najbolj znane in dokazane operacije "false flag" iz preteklosti. Potreba po prevarah, ki manipulirajo z javnim mnenjem zaradi vstopanja v vojaške konflikte, zagotovo ostaja, pri čemer so v tem tisočletju priročnejše orožje zavajanja postale obtožbe o nevarnih orožjih, ki naj bi jih posedovali sovragi in z njimi grozili svetu. Tako še vedno čakamo na odkritje orožja za množično uničenje strmoglavljenega Sadama Huseina.

"Tudi za spopad s samo "osjo zla" potrebuješ močan povod," mi odzvanja stavek, slišan pred slabim letom dni, v Katarju delujočega Palestinca.

Slabo je končal tudi oče "lažnih zastav" Gustav III. Dve leti po koncu vojne z Rusijo ga je na polnočnem plesu v maskah smrtno ranil zarotnik, in to v operi, kjer so štiri leta predtem šivali ruske uniforme za lažni napad na Puumalo.