Da bo nacionalno živilsko verigo narekoval nekdo drug, je postalo jasno že pri prodaji Mercatorja. Foto: BoBo
Da bo nacionalno živilsko verigo narekoval nekdo drug, je postalo jasno že pri prodaji Mercatorja. Foto: BoBo

O prodajah kot škodljivih gospodarskih potezah govorijo zdaj tudi politiki, ki so seznam za prodajo leta 2013 podprli. Takrat se je odgovor na naraščajoče težave Slovenije glasil "privatizacija", danes ta odgovor postaja bolj vprašanje.

Slovenski državni holding je, tako kot v primeru prejšnji prodaj družb v delni lasti države, izpolnil svojo nalogo: v konkurenčnem postopku s strateškim kupcem je izpogajal sprejemljivo, celo odlično ceno. A na drugi strani se je odprlo še več vprašanj. Dobavitelji pšenice in surovin so zaskrbljeni. Utopije o razvoju lokalnih živilskih trgov in verig so razblinjene. Igro vodi hrvaški koncern. Po pravici povedano: da bo nacionalno živilsko verigo narekoval nekdo drug, je postalo jasno že pri prodaji Mercatorja.

V tem trenutku je vse skupaj nekakšen šok. Po dolgem desetletju nacionalnega interesa in odganjanja tujih vlagateljev je nastopila druga skrajnost: številne prodaje blagovnih znamk, podjetij, gospodarskih simbolov. Prodaje ne le zasebnim, ampak tujim vlagateljem, ki sploh niso tako zasebni - za njimi pogosto stojijo države ali dežele, če spomnimo na Fraport, ki je prevzel Aerodrom, ali Podravko, ki kupuje Žito. Če seznam obkljukamo, bo Slovenija drugačna država, prevetrena s tujimi poslovnimi vzorci, tujo logiko poslovanja, internacionalizacije, distribucije, trženja, s poslovanjem v tujih jezikih, kot kaže primer portoroških hotelov.

Najboljše, kar se lahko zgodi, je, da dobre, zgledne tuje prakse prevzamejo tudi druga slovenska podjetja, ki bodo tako bolj konkurenčna in bolje upravljana stopila na zunanje trge. Najslabše, kar se ob prodaji lahko zgodi, pa je … pravzaprav, da se uresničijo prerokbe in opozorila, ki jih ob prodaji Žita ali Telekoma poslušamo v teh dneh.

Morda bo naše politike od vseh teh prodaj - ne pozabimo tistih, ki potekajo prek slabe banke - bolela glava. In je vprašanje, ali bo, razen podjetij s seznama 15, sploh še kakšno prodano. Še posebej, ko lastništvo zamenjata NKBM ali Adria Airways. Tudi prodaja Telekoma je močno aktualna, pogajanja s Cinvenom pa lahko obrodijo sadove.