Kolumne
Žan Košir in Jakov Fak
Žan Košir in Jakov Fak sta navdušila s svojo hladnostjo. Foto: www.alesfevzer.com
VIDEO
Pogovor z Andrejem Staret...
VIDEO
Jakov Fak strnil misli po...
VIDEO
Nastop Žana Koširja za bron

Dodaj v

Medalji sta prinesli pozitivno oceno, a tudi številna opozorila

Kolumna Slavka Jeriča (189)
26. februar 2018 ob 14:29
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenska vrhunca olimpijskih iger sta bila nedvomno medalji Jakova Faka in Žana Koširja, s tem pa se nabor slovenskih presežkov skorajda konča.

Že res, da nihče ni pričakoval, da se bo slovenski končni izkupiček medalj približal tistemu v Sočiju. Zimske olimpijske igre leta 2014 so bile res nekaj posebnega – osem medalj je bil namreč presežek svoje vrste, saj je prekašal vsoto vseh zimskih medalj v zgodovini samostojne države skupaj (sedem medalj v obdobju 1992–2010). Manjkale so tudi preostale vrhunske uvrstitve, kar potrjuje tudi statistika.

Svetovni pokal je dokaj realen indikator. Slovenski športniki so na tej sceni do olimpijskih iger na oder za zmagovalce stopili 11-krat, kar je v primerjavi z zimo izpred štirih sezon le slaba tretjina. Za piko na i je manjkala Ilka Štuhec, ki je bila ne nazadnje lani sploh edina tekmovalka, ki je v sezoni svetovnih prvenstev osvojila medaljo.

Srebro Jakova Faka in bron Žana Koširja sta torej spoštovanja vreden uspeh. Za hip se pomudimo med športniki, ki so imeli vsaj potencialno možnost za osvojitev medalje. Ti bi torej za odličje, ki so si ga nedvomno želeli, potrebovali svoj nastop sezone, hkrati pa bi morali računati še na poljub sreče pri nastopih favoritov za medalje. Poleg obeh dobitnikov medalje gre na tem mestu pohvaliti le še alpskega smučarja Žana Kranjca, ki je dosegel svoj maksimum na veleslalomu. Pred njim so olimpijski nastop končali le najboljši veleslalomisti sezone na čelu z Marcelom Hirscherjem. Tisti poljub sreče bi se lahko manifestiral v podobi odstopa katerega od favoritov ... To se je ne nazadnje nezlomljivemu Hirscherju pripetilo v slalomu.

Preostali slovenski alpski smučarji so zaostali za svojimi sposobnostmi. Seveda, če za hip pozabimo na specifično alpsko kombinacijo, ki leži na smrtni postelji in zaradi majhnega števila tekem sploh nima možnosti za realne primerjave. Boštjan Kline je daleč od lanske forme, ko se je veselil prve zmage, močna ekipa veleslalomistk pa na tekmi sezone ni zmogla višje od 14. mesta.

Med petimi najboljšimi najdemo še smučarje skakalce na ekipni tekmi, a ti so bili daleč od medalje, ta jim je ušla za več kot 100 točk. Glede na potek sezone to ni bilo nikakršno presenečenje. Medalja na svetovnem prvenstvu v poletih je morda dajala lažne upe, smučarski poleti niso zaman izrazito specifična disciplina (ki je pisana na krila slovenskih orlov). Ekipne tekme v svetovnem pokalu so bile zgovorne, saj je Slovenija za stopničkami v povprečju zaostala za več kot 70 točk.

Skakalci so brez dvoma manjše razočaranje teh olimpijskih iger. A ne na podlagi te sezone. Zmagi Jerneja Damjana in Anžeta Semeniča sta potekali v specifičnih okoliščinah in sta bolj kot ne zakrili težave v izbrani vrsti. Prvotna A-reprezentanca, za katero skrbi Goran Janus, se je dobesedno prepolovila, iz te ekipe je najbolj konstantno skakal Peter Prevc, a letos enostavno ni mogel sestaviti tekme z dvema presežkoma. Smučarski skoki so v Sloveniji po organizacijski plati (številne naprave, izobraževanje) vrhunski šport, zategadelj mora biti še druga zaporedna sezona s korakom nazaj alarm za spremembe.

Navdušili pa so nekateri drugi športniki, ki po svojih sposobnostih niso imeli možnosti za odličje, a so se približali svojemu maksimumu. Med temi sta na prvem mestu gotovo tekačici Anamarija Lampič in Alenka Čebašek, ki sta ekipni šprint končali na šestem mestu, Lampičeva je bila v šprintu sedma, Čebaškova pa na deset kilometrov 12.

Simpatije so spet želi hokejisti, ki so podobno kot v Sočiju na kolena spravili dve ekipi, tokrat je bil ta par po imenih še bolj zveneč (ZDA in Slovaška). Odličen vtis je skalil zadnji dan - poraz proti Norveški in dopinški primer Žige Jegliča. Nepotrebna neumnost, je najkrajši možni opis, ki je pustil več kot grenek priokus. In hkrati vnovičen strah s pogledom v prihodnost. Sedmo mesto v Sočiju ni prineslo prav nobenega impulza pri organizaciji zveze in lepotnih popravkov minimalistične infrastrukture.

Hočeš nočeš, medalje so glavni barometer uspeha. In igre v Pjongčangu so bile za slovenski šport uspešne. S precej opozorili za napredek, ki jih zgolj zaradi dveh medalj ne bi smeli zbrcati pod preprogo.

P. S. Besede v komentarju po Sočiju so se uresničile. Kratek čas smo bili priča veselju in trepljanju po ramenih, sistemskega vlaganja v napredek pa praktično ni bilo. Ko sta se Fak in Košir znašla v hudih težav, na poti rešitve nista imela veliko pomoči.

Slavko Jerič, MMC
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
Kris
# 26.02.2018 ob 15:19
Ob propadanju skakalcev ter smukačev sem se večkrat spomnil na ekipo Tine Maze, ki je sredi sezone odžagala serviserja, dober mesec pred OI pa trenerja. Tako ona kot Massi sta se bala drastičnih potez sredi sezone, ki so lahko zelo tvegane in dvorezen meč, po drugi strani pa je bil ta strah manjši od poguma in želje po napredku. Ne zaman, potem ko sta nagnala serviserja, je Tina osvojila prvi naslov svetovne prvakinje v VSL, kmalu zatem pa dosegla še prvi zmagi v kombinaciji in slalomu. Ko je odžagala trenerja, je vskočil Mauro Pini in Tina je osvojila najprestižnejši kroni v smuku in veleslalomu. Ta epizoda dovolj zgovorno priča, kako je potrebno imeti jajca v vrhunskem športu in kako se je potrebno soočati s problemi tu in zdaj in ne poleti, ko je sezone konec. Drastični ukrepi ter takojšnji rez kirurga, ki zareže na licu mesta brez anestezije so boleči za vpletene, hkrati pa stremijo k najboljšemu. Nepoznavalcu izpadejo te poteze muhaste ali celo diktatorske – Slovenci se bojimo sprememb, pritožujemo se nad slabimi razmerami, naredimo pa nič, da bi jih spremenili. Maze & Massi sta za razliko od drugih imela vizijo ter dovolj moči za vztrajanje na začrtani poti.

Noben uspeh posameznika ali športne ekipe ne traja večno, slej ko prej se zmagovita formula izpne. Po toliko letih pride do zasičenja med ljudmi, ki so prej krasno funkcionirali. Vemo, da je direktor alpincev Vogrinec ogromno dal alpski smučariji, a je vztrajal bistveno predolgo in s tem povzročil veliko škode. Šef (trener) mora odstopiti, nezainteresirane tekmovalce odsloviti in jih dati v nižji rang ter na novo sestaviti ekipo.

Peter Prevc je najbolj očiten primer nazadovanja. Skoki so kot hišica iz kart, to je šport občutkov in tisočerih malenkosti, ki jih Prevc išče že dve sezoni. Najprej padec na uvodu sezone, snemanje reklam in obveznosti, lastna firma, objave na socialnih omrežjih, sedaj je otrok na poti. Tvegamo, če rečemo da je z njim konec? Tudi največji zmagovalec vseh časov Schlierenzauer enostavno ne more več. Kaj dela Janus? Kako se razumejo tekmovalci? Nekatere izjave med sezono in OI so bile milo rečene čudne. Skoki so delno individualen šport, delno ekipni. Vsi odlični skakalci so imeli za seboj še nekaj odličnih posameznikov: Funaki in Japonci, Ahonen in Finci, Šnicl in Avstrijci. Vsi so bili liderji ekip, dežurni šampioni in vlečni konji, ki pa so v down potegnili še vse ostale.

Ko je Tina Maze organizirala in sestavila lastno ekipo, jo je novinar vprašal, kaj so njeni trenerji počeli prej: ''Nič. Večinoma so se pogovarjali, kakšna je namestitev in kje bodo spili kavo.'' Če strnem v en stavek: po Sočiju in zmagah so mnogi očitno spali na lovorikah. Zdaj lahko le še brišejo prah z njih.
witness
# 26.02.2018 ob 14:49
mene osebno moti le to, da ko športnik potrebuje pomoč ob/po poškodbi od teh prisklednikov pri komitejih, razni zvezah, klubih ni učinka. Športnik je prepuščen sam sebi kot knof od gat. Vse je na plečih staršev, ko so pa medalje, so pa državne. Naj mi nekdo pove, kako???? Jasno se vidi, da pri nas osnovne relacije ne delujejo. Čestitke športnikoma za osvojeno odličje, ostalim pa za trud.
kolesar112
# 26.02.2018 ob 15:57
@Manc

Vse to vemo tisti, ki smo del športa... pri nas je pač problem, da imamo športne novinarje, ki to sploh niso. Samo neki boječi posamezniki, ki so hodili na FDV in nikoli, niti od blizu videli resnega delovanja športa/ treniranja. Na Katanca (zame neupravičeno), so znali vršiti pritisk, na področjih kjer pa bi zares morali ter kjer bi lahko upravičeno pa nimajo ne znanja, ne moči.
Fleaa
# 26.02.2018 ob 15:00
dobr je, dost je teh olimpijskih iger.....
vsi vemo, da jih je večina (od športnikov, funkcionarjev, gospodarstvenikov, politikov, da ne govorimo o vaših dragih kolegih) šlo na brezplačne počitnice. tistih nekaj, kar jih je šlo tja tekmovat pa sedaj še 14 dni po rami trepljat, pa mal se slikat z njimi, pol pa za 4leta pozabit in ponovit vajo...
PS: gledam spored, pa nikjer posnetka umetnostnega drsanja ne zasledim!??!
ginza
# 26.02.2018 ob 14:43
Še dobro, da je Fak osvojil medaljo in tako vsem slo-nazijem izrekel simboličen Fak ju.
Bazalt
# 26.02.2018 ob 14:55
Trolicnez, nastavi drugo lice pa bo. Saj imaš tri, hudirja.
Enemu izmed treh se bo že zdelo vredu...
veza
# 26.02.2018 ob 15:40
Čakam na podatek, koliko je bilo športnikov, koliko trenerjev in tehničnega osebja in koliko spremljevalcev, oziroma funkcionarjev,
Manc
# 26.02.2018 ob 15:39
Saj nista samo Fak pa Košir šla čez trnavo pot. Njuno zaznamo, saj sta si z rezultatom pridobila trenutek pozornosti.
Morda veste, koliko trnavih poti se konča že v klubih, v katerih udejstvovanje v celoti plačajo starši. Ko pride do poškodb, ti klubi in sistem v celoti dvignejo roke od sicer do takrat super fanta ali punce.
Dokler so mesečna vplačila v klubsko blagajno si OK, ko pa jih ni več, pa nisi vreden nič več.
ŠD GIB, ste se morda kdaj vprašali, če bi svoje poškodovance povabili kdaj medse. Saj so sedaj, ko ne vplačujejo več, še vedno čisto OK.
Bivši uporabnik
# 26.02.2018 ob 14:46
Bravo. Https://siol.net/sportal/zoi/fak-si-je-kosirjev-nastop-ogledal-veckrat-svojega-se-ne-460935.
Dobro vidi
TOZD
# 26.02.2018 ob 17:42
Ni slabo, ampak brez Tine Mašine in njenega, med slo-komiji osovraženega Italijančka, je zlato na ZOI za SLO še vedno nedosegljivo. Kdaj jima bomo postavili spomenik?
AtomX
# 26.02.2018 ob 17:33
A se sam men zdi, al je stare tokrat podal enega boljših komentarjev v zadnjem času?
Tista primerjava z norveško je dobro razložil, pa ni odstopal pri dopingu tut če je šlo za slovenca...

Druga stvar: kako to da je bil stare v Koreji in ni komentiral niti enega prenosa? Oz vsaj jaz ga nisem zasledil.
galoper
# 02.03.2018 ob 13:48
Koliko znese nagrada športniku na državljana v Sloveniji in koliko v ZDA?
Bivši uporabnik
# 26.02.2018 ob 15:45
Čakam na podatek katera država je bila najuspešnejša po številu prebivalcev.
trolicnez
# 26.02.2018 ob 14:51
Slavko sorry, mogoce sem jaz tecen, ampak blazno tezko berem te tvoje clanke, ki so napisani kot en esej na maturi.
Quatebriga
# 26.02.2018 ob 15:37
Hokej in naši hokejisti so mi pomenili daleč največji delež v teh igrah. Vse ostalo mi je bilo precej nezanimivo in tudi neodmevno. Igre same pa daleč od oči in daleč od kakršnekoli evforije. Precej mimo nas so šle in tako bo zgleda še vsaj na naslednjih.
sosedova mica
# 26.02.2018 ob 15:25
Medalji v obstranskih sportih. Edino kar pomeni na zoi, je hokej. To pa vemo kdo ga je osvojil.
Semin
# 26.02.2018 ob 14:44
korektno.bravo slavko za del o skakalcih.nehajmo se slepiti.janus adijo
Zimske olimpijske igre
link
Kranjec prvi Slovenec po 22 letih v elitni sedmerici
20
2. marec 2018 ob 09:49 V zadnjih letih se z besedo doping največ povezuje Rusijo, zato ni presenetljivo, da so prav športniki iz te države zaradi dopinga na zimskih olimpijskih igrah izgubili največ medalj.
Več novic ...
Slavko Jerič
link
Išče se: medsebojno spoštovanje
208
19. marec 2018 ob 08:26 Ko sem gnetel misli za tale zapis, me je zmotil zvok SMS-a novinarskega kolega, ki je vseboval zgolj drugi dve besedi iz naslova te kolumne. Medsebojno spoštovanje.
Več novic ...
Kazalo