Kolumne
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.3 od 12 glasov Ocenite to novico!
false
Knjiga Michelle Marder Kamhi nosi podnaslov "Zdravorazumski pogled na vizualno umetnost." Foto: http://www.mmkamhi.com/
       Po letu 1950 so kritiki in strokovnjaki, naklonjeni modernističnim načelom, izrinili sodobne realistične slikarje in kiparje v senco. V zadnjih desetletjih postmodernistični strokovnjaki, ki dajejo prednost anti-umetniškim formam, kot je 'konceptualna umetnost', nadaljujejo ignoranco.       
 Michelle Marder Kamhi

Dodaj v

Michelle: Pogovor

Kolumna Boštjana Jurečiča
24. julij 2015 ob 09:01,
zadnji poseg: 24. julij 2015 ob 09:49
Ljubljana - MMC RTV SLO

O Michelle Marder Kamhi in njeni knjigi Kdo pravi, da je tisto umetnost, sem pisal tule. Z ostro, jasno in nepopustljivo newyorško kritičarko sem se pred kratkim pogovarjal po elektronski pošti.

Jaz: Kako je vašo knjigo sprejelo občinstvo? Moje vprašanje se nanaša na strokovnjake, umetnike in laično občinstvo.

"Tule so ocene, tule pa reakcije bralcev. Odziv v vseh kategorijah je bil izjemno pozitiven."

Jaz: Očitno zelo cenite Andrewa Wyetha. Tudi zame je precejšnje odkritje. Kako je mogoče, da je umetnik takšne moči spregledan?

"Po letu 1950 so kritiki in strokovnjaki, naklonjeni modernističnim načelom, izrinili sodobne realistične slikarje in kiparje v senco. V zadnjih desetletjih postmodernistični strokovnjaki, ki dajejo prednost anti-umetniškim formam, kot je 'konceptualna umetnost', nadaljujejo ignoranco. Posledica tega je stanje, v katerem je pomen nekaterih izjemnih umetnikov 20. stoletja močno zmanjšan ali pa so spregledani."

Jaz: En pomislek, ki ga imam v zvezi z vašo teorijo, je, da omeji umetnost in umetnike na precej ozko področje. Takšna omejitev bi umetnike, ki sledijo vaši teoriji, speljala v vse vrste manierizmov, v posnemanje drugih ali velike umetnosti preteklosti. Če povem še drugače: veščina sama po sebi še ni velika umetnost. Vaš komentar?

"Kot sledi iz del, ki jih citiram v knjigi (od srednjeveške umetnosti do Gauguina, Seurata, japonskega modernista po imenu Kamisaka Seka), moj pogled na umetnost ni omejen na strogo realistična dela. Moja edina omejitev je, da naj bo delo reprezentacija nečesa predmetnega, saj je po mojem mnenju nepredmetno delo nejasno ali nerazumljivo. Če se ozremo na bogato raznolikost umetnosti skozi tisočletja človeške kulture, takšna zamejitev ne pomeni omejevanja umetniške ustvarjalnosti. Veščina, kot jo vidim jaz, se veže na sposobnost materializirati ideje v obliki zavezujočih vizualnih form. Te so lahko stilizirane ali realistične."

Jaz: Ali vidite kakšno spremembo ali možnost za spremembo v umetniškem svetu v korist idej, ki jih zastopate? Sam sem v tem smislu pesimist. Kako je z vami?

"Sprememba se bo zgodila, če bodo zmotne ideje o umetnosti, ki prevladujejo v kulturi, izginile. Upam, da bo moja knjiga pomagala k temu. Dvomim pa, da se bo to zgodilo kmalu, saj obstajajo močni interesi, da se takšno stanje nadaljuje."

P. S.:
Kot sem sam že zapisal: o estetski teoriji Michelle Marder Kamhi imam nekaj močnih pomislekov. Ampak pod črto se z njo v pretežni meri strinjam.

Boštjan Jurečič, TV Slovenija
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
grinta
# 24.07.2015 ob 22:38
Jarovina, v tistem komentarju nisem navedel dost informacij da bi ti sploh lahko naredila sklep o kriterijih. Le pokazu sem na dejstvo da navadnim ljudem nč ne pomenijo konzervirani dreki, ampak da si želijo čutnega senzibilnega nagovora ki je lasten umetnosti od pamtiveka, torej da je ta svet visoke umetnosti dost "umetno" hranjen in vzdrževan.In nikoli nisem govoril o univerzalnosti motivov.
grinta
# 24.07.2015 ob 22:29
Povzetek o degradaciji umetnosti se je govorilo odkar obstaja filozofija umetnosti.Če bi bla umetniškost le pojav znotraj družbe potem ne bi mogel trditi svojega zadnjega stavka (s katerim se btw strinjam).Nočna straža ima isto umetniško vrednost tudi danes ravno zato ker kot praviš so velika umetniška dela brezčasna. Je pa slika izgubila druge relevantnosti za današnjo publiko.Kar pišem ni duhovno pridigarstvo ampak to kar mislm da predstavljajo znanja o umetnosti torej sklop enih vedenj do katerih je prišla ta stroka. Gledanje na umetnost kot na "družben pojav" velja za sodobno umetnost kjer so vsi ti Duchampi in Koonsi za razumevanje nujno vezani na razumske teorije časa in prostora in po definiciji ne morejo postati velika umetniška dela.
grinta
# 24.07.2015 ob 21:45
Umetnostna komunikacija izhaja iz formulacije vizualne vsebine,ne moreš občudovat umetniškost slike brez da bi ti bilo do njene vizualnosti.Če slika ni samostoječa torej da rabi zunanjo osmislitev (interpretacije,manifesti,tekstovne obrazložitve,razlage) potem ni umetniško delo.Pollock je čečkal zanimive dekorativne abstraktne vzorce.
Javorovina
# 24.07.2015 ob 20:47
Splošna javnost je itak vedno bila na "naši" strani (kulturno se hrani s filmi, glasbo, romani, naplavljena debla v galerijah so ji nepomembna)

Pa recimo z modnimi šovi, ki so tudi popularni. To je očitno idealna umetnost, saj nastopajo same človeške figure, in še dovolj realistične, da jih lahko razumemo/prepoznamo v vseh erah (za razliko od kakšnih mizic, stolic, kredenc, ki bi v filmu, če bi ga predvajali v preteklosti ali prihodnosti, morda delovale povsem abstraktno). Poleg tega npr. manekenke na slikah menda izražajo razna čustva, ki so obče razumljiva in vselej aktualna. Če pa poznamo še npr. kontekst reklamne kampanije (ali npr. zgodovinsko ozadje Nočne straže), pa še bolje in občinstvo lahko še uspešnejše umetnostno komunicira. Nedavno je kolegica tekmovala za miss nečesa. Nisem cinična. Z drugo kolegico sva jo spremljali (misice pa so ves dan vadile svoje izhode in ostalo), imeli sva ogromno časa. Enkrat vmes mi reče v smislu, zakaj jih sploh sprašujejo tista vprašanja, zakaj imajo zraven še pogovor z žirijo. Brez razmišljanja sem rekla češ da zato, da se temu (dogodku) pripiše pomen, ki ga sicer ne bi bilo. Estetska vrednost človeka (v bistvu narave) verjetno še ni razlog, da bi (ljudje) sami po sebi imeli umetniško vrednost, lepa hoja je precej stvar tehnike, vendar če pa dodamo še aranžma lepotnih/sporočilnih dodatkov in če telesa s svojo hojo/mimiko izražajo še kaj drugega, recimo boj za pravice živali, zavzemanje za mir na svetu, veselje, da so tam, svoj pogled na splav, mnenje o smrtni kazni, ambicije za delo v medijih, hvaležnost do sveta, izkušnjo adrenalina, strastno hrepenenje ipd. je to pač performance (lahko bi ga nenazadnje tudi naslikali). Tisoč takih performasov ima sicer praktično enak pomen, ampak saj izvirnost ni pomembna pri umetnosti.
mickey
# 24.07.2015 ob 12:25
Čakate v zasedi na Jurečičevo kolumno :)
sisoruen
# 25.07.2015 ob 04:17
@grinta,

"Umetnostna komunikacija izhaja iz formulacije vizualne vsebine,ne moreš občudovat umetniškost slike brez da bi ti bilo do njene vizualnosti."


Kontradikcija. V kolikor je vizualna vsebina formulirana na način, da jo je potrebno interpretirati (kar velja npr. za Pollocka), potem ta vizualnost ni več osrednji element občudovanja, ampak se to preseli na interpretativni nivo vizualne vsebine.

"Če slika ni samostoječa torej da rabi zunanjo osmislitev (interpretacije,manifesti,tekstovne obrazložitve,razlage) potem ni umetniško delo."

Spet kontradikcija. Zunanja osmislitev je že to, da je umetnost nekaj, kar naj bi bilo "samostoječe" (karkoli naj bi to pomenilo). Skratka, brez interpretacije, sploh ne bi vedel, ali gledaš umetnino, ali ne. :)

"Pollock je čečkal zanimive dekorativne abstraktne vzorce."

Zgoraj praviš, da je umetniško delo tisto, ki je samostoječe, torej ne rabi zunanje osmislitve. In če gre pri Pollocku le za zanimive dekorativne abstraktne vzorce, potem je to zagotovo umetnost, saj je vse našteto povsem očitno in ne rabi ne interpretacije, ne manifestov, ne tekstovnih obrazložitev ali razlage, je torej samostoječe in s tem umetnost. :)

Podobno samostoječa pa je tudi vsaka vaza "made in China", torej tudi to je umetnost. :)

"Če bi bla umetniškost le pojav znotraj družbe potem ne bi mogel trditi svojega zadnjega stavka (s katerim se btw strinjam)."


Seveda bi lahko trdil, saj to, da je nekaj družbeni pojav ne pomeni, da ne more biti prisoten v vseh družbenih realnostih. Npr. oblačenje je družben pojav, a kljub temu je ta pojav stalnica v vseh družbah. :)

Sicer pa je problem že to, da si njegovo izjavo napačno interpretiral. Njegova izjava dejansko pravi le to, da ima neko umetniško delo lahko tako element kulturnega okolja, v katerem je dejansko nastalo, lahko ima pa tudi neke univerzalne elemente, ki so zaznamovala različna ali pa vsa družbena okolja.

"Nočna straža ima isto umetniško vrednost tudi danes ravno zato ker kot praviš so velika umetniška dela brezčasna."


Ne, ker se njena vrednost ocenjuje v kontekstu časa in prostora, v katerem je nastala. Naslikati takšno sliko danes ne bi bil več umetniški dosežek, ampak kvečjemu obrtniški, ker bi šlo preprosto za kopijo. Rembrandtovo umetniško ustvarjanje je bilo v njegovem času izvirno, danes bi šlo le za reproduciranje rembrandtove tehnike oz. ideje. To pa ne more imeti neke umetniške vrednosti.

Brezčasnost se pa kvečjemu nanaša na tematiko, torej vsebino. Npr. tematika smrti je lahko danes enako aktualna kot pred 500 leti. Z vidika umetniške vrednosti pa ista tematika ne bi smela biti predstavljena na na način, kot je bila predstavljena pred 500 leti, ampak na način, ki bi bil izviren in aktualen danes. Brezčasna tako ni tehnika oz. produkcija ideje, ampak ideja kot taka, ki jo je mogoče v različnih družbenih realnostih drugače predstavit ali pa interpretirati.

"Gledanje na umetnost kot na "družben pojav" velja za sodobno umetnost kjer so vsi ti Duchampi in Koonsi za razumevanje nujno vezani na razumske teorije časa in prostora in po definiciji ne morejo postati velika umetniška dela."

Vsako umetniško delo je vezano na čas in prostor iz preprostega razloga, ker je na tak način tudi nastalo in ga drugače sploh ni mogoče razumeti. Zaradi tega ni nič manj veliko umetniško delo, ker veličina umetniškega dela se ocenjuje glede na relevantnost, izvirnost, kreativnost, vplivnost, ki ga imajo v času nastanka in ne v nekem vakumu. Ničesar ne moremo ocenejvati izven konteksta, v katerem je nastalo. Skratka, pri oceni veličine nekega umetnika je nujno treba upoštevati čas in prostor, v katerem je ustvarjal. Upoštevati je treba to, kar je bilo pred njim in kaj je ustvaril novega, izvirnega in kako je vplival na to, kar je prišlo za njim. To so osnovna izhodišča. In na osnovi teh izhodišč je npr. Duchamp veliko umetniško ime oz. prvo umetniško ime 20. stoletja.

O tem, katerega dela bojo ostala zapisana kot velika, pa seveda odloča umetniško zgodovinopisje, ki se seveda ukvarja ravno z relevantnostjo in pomembnostjo ter vplivnostjo posameznih del, znotraj konteksta časa, v katerem so nastala in to za vsako zgodovinsko obdobje posebej. Tu se pač ne posplošuje.

"Le pokazu sem na dejstvo da navadnim ljudem nč ne pomenijo konzervirani dreki, ampak da si želijo čutnega senzibilnega nagovora ki je lasten umetnosti od pamtiveka, torej da je ta svet visoke umetnosti dost "umetno" hranjen in vzdrževan.In nikoli nisem govoril o univerzalnosti motivov."


Kdo pa so navadni ljudje? A morda tisti, ki hodijo v Tate modern, ki je eden izmed najbolj obiskanih umetniških galerij oz. muzejev na svetu s približno 5 mio obiskovalci letno? Ne boš verjel, ampak Manzonijev drek imajo tudi tam. :)
grinta
# 24.07.2015 ob 23:18
Eh, ni tako.
Javorovina
# 24.07.2015 ob 23:05
No potem pa 'univerzalnost čutnega senzibilnega nagovora ki je lasten umetnosti od pamtiveka'.

Idealna umetnost - motiv človeka, ki izraža čustva (ki nas lahko vse nagovarjajo) - modna oz. "umetniška" fotografija. Ne pravim, da ti zdaj to misliš (zgleda ne), ampak to je pač skrajnost, kamor pridemo po tvojih znanjih o umetnosti. S tem da humanističnih "znanj" sploh ni. Delamo se pač, da so, da se lažje sporazumevamo (kar je prav oz. nujno).
grinta
# 24.07.2015 ob 20:56
Modni šovi niso umetnost.
sisoruen
# 24.07.2015 ob 20:33
@grinta,

S tem, da trdiš, da vsaka vizualna stvar še ni umetnost, niti niti subjektivno, še manj pa objektivno argumetniral, zakaj Pollockove slike niso umetnost. Tako da se bo treba bolj potrudit, če se že oglašaš. :)
grinta
# 24.07.2015 ob 18:36
Avtorica ima povsem prav.

Ozzy, jap, vsaka vizualna stvar še ni umetnost in vsak "pogled" še ni umetnostno izkustvo. Ljudje lahk z navdušenjem gledajo vizualne stvaritve pa obenem ne gre za umetnostno komunikacijo. Tvoj zadnji stavek pa je logični nesmisel sej eno razmerje v preteklosti ne dokazuje da gre za iste parametre in lastnosti v novem razmerju v sedanjosti.

povzetek ta profil teoretikov o kerih pišeš je z ignoranco in ozkoglednostjo degradiral svet umetnosti v zadnjem stoletju, za to diktaturo pomo relativizma in brezvrednotenja je zaslužna ravno intelektualna shiranost teoretikov umetnosti. To modernistično ideologijo gor drži le enormen kapital ki jo financira sicer pa se odpirajo nove akademije in nazaj v kritično in finančno veljavo prihajajo prezrti umetniki, pravtako se piše čedalje več literature ki izpostavlja banalost in posledice pranja možganov zadnjih stotih let. Splošna javnost je itak vedno bila na "naši" strani (kulturno se hrani s filmi, glasbo, romani, naplavljena debla v galerijah so ji nepomembna) z akademsko sfero ki udobno živi od prodajanja megle pa bo težje. A sem prepričan da se bo počasi spucalo tudi tam.
sisoruen
# 24.07.2015 ob 11:29
Ja, odgovor je otroško preprost: Who says it's not? :)
ozzy_pita
# 24.07.2015 ob 11:14
A potem če vidim nekaj v Pollocku moj pogled na umetnost ni zdravorazumski? Če bi avtor kolumne živel v Rembrandtovih časih bi ga verjetno imel za 'pofl' in bi zagovarjal ideje avtorjev preteklih dob...
povzetek
# 24.07.2015 ob 23:40
No, jaz še nisem srečal argumenta za brezčasna umetniška dela. Veliko pa že umetniških del, pri katerih sem imel občutek, da me v njih prevzema tisto, kar naj bi prevzelo že tudi njihove sodobnike. In umetniška dela, ustvarjena v času mojega življenje, ob katerih sem doživljal podobno, a sem do doživetja prihajal po poteh, za katere nimam nikakršnih potrditev, da so obstajale v prejšnjih časih.
Javorovina
# 24.07.2015 ob 22:21
Modni šovi niso umetnost.
Najbolj se ujemajo s kriterijem, ki si ga navedel. Pa tudi s kriteriji, ki si jih navedl kdaj prej, torej univerzalnostjo motivov.. Itak pa sem mislila, da danes ni več prave umetnosti in da je vse narobe z okusom množic, pa si napisal, da se "splošna javnost kulturno hrani s filmi, glasbo, romani ... " in da je okus množic na "vaši" strani it.d
povzetek
# 24.07.2015 ob 22:12
@grinta
O degradaciji umetnosti se je govorilo že v 19. stoletju. Težava je, ko umetnostni teoretiki ne gledajo na umetnost kot pojav znotraj družbe in kot njeno zrcalo, temveč jo primerjajo z nečem iz preteklosti, ne da bi se poglobili v njen zgodovinski kontekst. Če pa kdo verjame, da bi danes naslikana Mona Lisa (ali Nočna straža,...) imela isto vrednost kompleksnega umetniškega dela, naj. Govor o teoretikih, ki so zafurali umetnost in služijo kapitalu, je precej podobno tistemu o zafurani družbi zaradi človeškega pohlepa. Kolikor poznam zgodovino, so bili takšni duhovni pridigarji zelo priljubljeni v urbanih središčih srednjega veka. Podpiral jih ni nihče, a cerkev jih je bila vesela, saj so peljali vodo na njihov mlin. Renesančni razum jih je povozil, zato so njihovo dejavnost institucionalizirali. Žal pa naš kolumnist ne citira nobenega sodobnega Erazma Roterdamskega, Nikolaja Kuzanskega ali Galileja, temveč prej kakega lokalnega pridigarja.
To, da je umetnost plod nekega časa, še ne pomeni, da v njej ni ničesar brezčasnega in če v družbi nekdo ne vidi meril, še ne pomeni, da jih ni.
ozzy_pita
# 24.07.2015 ob 21:35
Grinta, se popolnoma strinjam da vsaka vizualna stvar še ni umetnost, saj vendar rabi kontekst da to postane. Pri Pollocku pa se sam ne navdušujem nad njegovo vizualnostjo ampak gre ob njegovih slikah za, kot bi se ti izrazil, umetnostno komunikacijo. Očitno sem spregledal point, da Pollock ni umetnost...
povzetek
# 24.07.2015 ob 11:06
@ZeK
Ja, do zagate pride, ko je nekdo ponosen na sporočilo gune "nič ne razumem, ker tam ni nič za razumeti", na drugi strani pa je množica tistih, ki istem marsikaj razume. Najbrž zavedeni in zmanipulirani verniki, ki se jim samo zdi, da razumejo.
Včasih je prav zabavna naivnost samooklicanih prerokov: "Sprememba se bo zgodila, če bodo zmotne ideje o umetnosti, ki prevladujejo v kulturi, izginile. Upam, da bo moja knjiga pomagala k temu. Dvomim pa, da se bo to zgodilo kmalu, saj obstajajo močni interesi, da se takšno stanje nadaljuje."
NI pa več smešno, ko po drugi strani v takšnih izjavah človek zasluti težnjo po diktatu in zagovarjanjem absolutne resnice. Namesto razmišljanja in razumevanja umetnosti, njene vloge in pomena v družbi, se tu zagovarja omejen formalni pristop (ko bi vsaj posegla na malo širše področje - v estetiko). Mar niso takšne manifeste pisali v začetku 20. stoletja? V smislu "prav imam samo jaz, vsi ostali ste bedaki ali prevaranti, ki imate nek oseben interes". Ampak teh "teoretikov" se v resnici ni treba bati. To so brezzobe stare babe, ki srebajo belo kavo in vanjo namočen kruh, medtem ko skozi priprta polkna komentirajo stile oblačenja mimoidočih, ki se pogovarjajo o bliskanju v sinapsah, delcih, manjših od atomov, razmerjih med energijo in materijo, navideznostjo predmetnosti in še marsičem.
ZeK
# 24.07.2015 ob 09:26
in, kaj si hotel povedati? da obstajajo ljudje, ki mislijo tako kot ti.
ki torej svoje subjektivne poglede želijo postaviti kot objektivne kriterije.
pač, obstajajo.

tako kot obstaja ugledna množica drugih, umetnikov, kritikov, publike, ki umetnost dojema drugače.

Moja edina omejitev je, da naj bo delo reprezentacija nečesa predmetnega, saj je po mojem nepredmetno delo nejasno ali nerazumljivo.

po moje pa temu pač ni tako.
Boštjan Jurečič
link
Vesolja ne damo!
64
23. oktober 2015 ob 08:54 Ob dogajanju v zvezi s KSEVT-om in gladujočim Turšičem smo spremljali učinek snežne kepe. Vsa kulturna javnost je skočila pokonci. Velika večina komentatorjev trobi, da je KSEVT izjemen projekt.
Več novic ...
Kolumne
link
Klinc vas gleda
21. november 2017 ob 17:15 Danes pa o zastrupljeni klimi na delovnem mestu, skaljenih medsebojnih odnosih in kar je podobnih izrazov, ki opisujejo staro dobro kregarijo na šihtu! Prepirajo se kolektivi v vseh poklicih.
Več novic ...
Kazalo