Do sem vse lepo in prav, toda slovenski odvetnik, ki mi pošlje opomin, zahteva za svoje delo, ki ga je imel s pošiljanjem opomina, kar 10 krat več evrov, kot podjetje, ki mu dolgujem. Halo, mar sanjam??? S kom za vraga sem v dolžniško-upniškem razmerju, s parkirnim podjetjem, ki mu nisem plačala parkirnine, ali z odvetnikom, ki mu nisem storila nič žalega, pa me terja za 100 evrov? Kje živim in kaj mi ni jasno? Saj sem vendarle Jasna. Ali Trnuljčica, ki je nekaj prespala in ne razume obrnjene logike sodobnega sveta?????
In potem pozvoni poštar ...
Vzemimo primer, da sem parkirala v Pulju in nisem plačala parkirišča, ker to ni bilo označeno ali ni bilo nikogar v »naplatnoj kućici«, da bi mu poravnala parkirnino ali pa tega preprosto nisem storila, ker sem računala, da bom ogoljufala sistem. Čez dve leti pa me preseneti poštar z računom slovenskega odvetnika, ki mi poleg neplačane parkirnine, denimo 15 evrov, zaračuna še svoje stroške pošiljanja opomina, 100 evrov. Takšnih primerov je pri nas kar nekaj deset tisoč. Po neprijetnem presenečenju sledi logično vprašanje smrtnika s povprečno slovensko plačo, kaj vse je všteto v teh 100 evrih. Odvetnica, ki pošilja tovrstne opomine, trdi, da jo takšno delo stane 100 točk, te mora množiti z 0,46 evra, kar znese najmanj 46 evrov. Mi lahko kdo razloži, kaj pomeni teh 100 točk in zakaj krat 0,46 evra? Znesek se poveča še za materialne stroške, recimo, da gre za kuverto in znamko, in pridobivanje podatkov na upravni enoti. Prepričana sem, da v komunikacijsko razviti dobi z nekaj »kliki« v računalniku do teh podatkov ni težko priti. Odvetniki imajo namreč pooblastilo, da na upravnih enotah pridobijo potrebne informacije.

Mojim presenečenjem ni konca, saj mi v oko laičnega državljana pade še en nesmisel. Odvetniku, ki vam pošlje opomin, ni treba preveriti možnosti, ali morda njegova stranka trdi neresnice. Že omenjena odvetnica celo trdi: »Absolutno ne obstaja možnost, da jaz svoji stranki ne verjamem, da nima utemeljene terjatve!« Pa čeprav se je, denimo, zgodilo, da je nekdo parkirnino poravnal, a dve leti ni hranil računa in tega ne more dokazati. Odvetnik preprosto lahko pridobi moje podatke, saj mu to omogoča 10. člen Zakona o odvetništvu, upravna enota, kjer je moje podatke dobil, pa nima pravice, da bi presojala, ali je terjatev do mene utemeljena ali ne.
»Če bi bil zasebnik, jaz tega ne bi plačal …«
Recimo, da nisem bogaboječi državljan, ki se hitro zadovolji z vsako »strokovno« razlago. Zanima me, kot denimo pri zdravstveni diagnozi, še drugo mnenje. Uveljavljeni odvetnik pojasni, da gre v omenjenem primeru za enostavna opravila, ki imajo določeno ceno, presoja pa je odvisna od odvetnika, kako ceni svoje delo. Moram priznati, da nekateri pri tem niso skromni. Grem korak naprej, do mladih, brezplačnih, neodvisnih pravnih strokovnjakov. Njihovo brezplačno mnenje je, da gre za enostavno pisanje, saj so neplačnikom pošiljali enak dopis. Za to ni potrebno posebno pravno znanje. Po njihovih izračunih bi ti odvetniški stroški znesli okoli 7 evrov. Potrošniku svetujejo, naj poravna zgolj dolg hrvaškemu parkirnemu podjetju, odvetniški družbi pa sporoči, da odvetniških storitev ni pripravljen plačati, saj storitev ni naročil. O tem me dokončno prepriča tudi pravosodni minister, ki ima poleg pravnih izkušnje tudi s preganjanjem korupcije. Njegov odgovor je jasen: »Morda je malo preveč pogumno, da to rečem, ampak jaz bi vsakemu državljanu svetoval, da plača parkirnino, plačilo tovrstnih odvetniških storitev, ki si jih ni sam nakopal na glavo, je pa druga stvar. Če bi bil zasebnik, jaz tega ne bi plačal, in ne verjamem, da bi bilo kdaj iztoženo.« Minister tudi doda, da bi odvetnikom, če bi delali po odvetniški tarifi, za tak postopek pripadlo le 5 evrov stroškov. Potrebujem še kaj več?

Ergo, plačam ali ne plačam, to je zdaj vprašanje ...
Komu naj verjamem? Uglednemu odvetniku, mladim pravnikom in ministru na eni strani ali odvetnikom, ki na deset tisočim Slovencem razpošiljajo opomine po »copy paste« metodi in zagotavljajo, da imajo z vsakim opominom do 100 evrov stroškov? Marsikateri upokojenec bi za štiri takšne opomine »zaslužil« celomesečno pokojnino. Roko na srce in s spoštovanjem do odvetniškega poklica, saj večino, ki sem jih spoznala, spoštujem in verjamem v njihovo pošteno delo, mislim, da gre v tem primeru za prehiter in prelahek zaslužek. Ali pa sem samo temnolasa Trnuljčica, ki sicer ni spala 100 let, je pa živela v iluziji o premosorazmernosti med vloženim delom in plačilom …

In še neprijetna podrobnost. Po 10. januarju veljajo nove odvetniške tarife, ki jih je predlagala odvetniška zbornica, podpisal pa minister in je višina opomina kar naenkrat postala »zakonita«. Pa smo tam ...

Potrošnica Jasna (Krljić Vreg)