Tim Gajser je postal najmlajši svetovni prvak v elitnem razredu motokrosa, hokejska reprezentanca se je še drugič zapored uvrstila na olimpijske igre, košarkarska reprezentanca 3 x 3 pa je postala evropski prvak.

Bi si lahko želeli še česa? Seveda, ko sem malce preletel komentarje pod novicami in družbena omrežja, sem ugotovil, da bi morali slovenski nogometaši v Litvi visoko zmagati, rokometaši Gorenja bi se morali uvrstiti v Ligo prvakov, košarkarji pa dan prej v Bolgariji ne bi smeli do zadnje minute trepetati za zmago. Logično, seveda ni dovolj. Nikoli ni dovolj.

Ko sem po udarnem nedeljskem jutru opazil, da se število komentarjev v novici pod motokrosom jadrno manjša, sem se obrnil na administratorja in ga v smehu vprašal, kako je mogoče, da so tudi sem zašli sovražni komentarji o zgodovini/politiki/migrantih ... No, še bolj sem bil presenečen, ko mi je odvrnil, da je težava v "namernem provociranju (trolanju) uporabnikov, ki so motokrosu in Timu Gajserju zmanjševali vrednost uspeha". Skratka, ker je postal svetovni prvak, to ni bilo nič posebnega, ker najboljši tako in tako vozijo v ZDA, če bi se mu pa naslov izmaknil, bi bilo spet slabo, ker je zapravil veliko prednost. Položaj, v katerem ne moreš zmagati.

Naslov evropskega prvaka v različici košarke seveda tudi ni nič posebnega, ker je rezerviran za drugorazredne igralce, rokometaši in nogometaši s selektorjem Srečkom Katancem na čelu pa so se osramotili.

Nikakor ne želim ščititi Katanca ali opravičevati neuspehov slovenskih športnikov, ki v konkretnem dogodku potrebujejo realen vpogled v ogledalo in objektiven članek. O tem kdaj drugič, tokrat zgolj o športnikih, njihovih nastopih in uspehih. Naslov svetovnega prvaka pomeni, da si v svoji panogi, disciplini najboljši na svetu med vsemi, ki so se lotili tega športa. Med vsemi, ki so ne nazadnje dvignili zadnjo plat in se nečesa lotili.

Vrh piramide je rezerviran za enega samega, prvak je lahko sam en, zato si vsi udeleženci v samem izhodišču zaslužijo spoštovanje, šele nato je čas za kritike. Argumentirane kritike.