Lažna novica se deli 70-odstotno lažje kot resnica. Največ jih srečamo v novicah o politiki, financah, znanosti, naravnih katastrofah, terorizmu ..., pravijo strokovnjaki. Resnične zgodbe pa potrebujejo šestkrat več časa, da nas dosežejo. Dezinformacije nas spremljajo na vsakem koraku in vplivajo na naše življenje, če jih ustvarjamo ali le beremo. Ali jih lahko v svetu vedno hitrejšega sporočanja lahko preprečimo? Ali ne govori listina evropske skupnosti o temeljnih pravicah o svobodi prejemanja in dajanja informacij in medijski pluralnosti?

Lažne novice manipulirajo in so propaganda. Toda njihova največja težava je v namerno načrtovanem cilju, ki je škodovanje osebi ali skupini. Lažna novica ne spoštuje dostojanstva. Žiga Turk iz skupine strokovnjakov Evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in spletnimi dezinformacijami je na portal Domovina.si zapisal, da nihče ne preverja vseh mogočih neresnic, ki se širijo prek družbenih omrežij. S tem se ogroža pravica državljanov do zanesljivih informacij, ogrožata se demokracija, prihodnost otrok in planeta.
Lažne novce so še vedno ideološko orodje in tudi velik vir zaslužka. Spomnimo se mladeničev makedonskega mesteca Velesa, ki so z bombardiranjem ameriških volivcev z lažnimi novicami zaslužili 50.000 evrov na mesec. Ameriški predsednik Donald Trump je podelil celo nagrade za najbolj nepoštene novice: kolumnistu New York Timesa in dobitniku Nobelove nagrade za ekonomijo Paulu Krugmanu ter preiskovalnem novinarju televizije ABS Brianu Rossi. Prvi je trdil, da si borze z izvolitvijo Trumpa ne bodo opomogle. Zadnji pa je predčasno zapisal, da je Trump povezan z Rusijo.

Toda kdor laže samemu sebi in prisluhne lastnim lažem, ne more več zaznati resnice, ne ceni sebe ne drugih, preneha ljubiti, pravi z besedami Dostojevskega papež Frančišek v poslanici. Ustvarjalci lažnih novic delajo za koristoljubje, a v resnici delajo proti sebi.
Skupina Evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in dezinformacijami je marca predlagala ukrepe Evropski uniji, da bi državljanom zagotovili orodja za prepoznavanje novic: krepitev preglednosti, spodbujanje medijske pismenosti, oblikovanje orodij za opolnomočenje uporabnikov in novinarjev pri spopadanju z dezinformacijami, zagotavljanje raznolikosti v medijskem ekosistemu ter nadaljnja raziskava o učinku dezinformacij in ukrepanju proti temu družbenemu pojavu. Zavzeli so se tudi kodeks desetih načel za delovanje spletnih platform in družbenih omrežij.

Preprečevanje lažnih novic pripomore k vrednotenju novinarstva. Z novinarstvom miru, ki ga priporoča v poslanici papež Frančišek, prinašamo tja, kjer je zmeda, jasnost, kjer je napadalnost, spoštovanje, in kjer je zlaganost, resnico, ko iščemo vzroke sporov in rešitve. Novinarstvo miru ni vezano na vojno, je notranja drža miru in sprave v človeku.
O medijski pluralnosti pa pri nas težko govorimo. Da je dezinformacij veliko, se bomo kar strinjali. Seveda je vsakomur v izziv, kako svobodno sporočati, a zanesljivo. Tudi svetovni dan sredstev družbenega obveščanja, da bi prek svojih sodobnih digitalnih medijev zapisali kratko sporočilo z vsebino, ki bi si jo sami želeli prejeti!