Slikar Mark Rothko je nekoč izjavil, da je umetniška svoboda svoboda stradanja. Foto: EPA
Slikar Mark Rothko je nekoč izjavil, da je umetniška svoboda svoboda stradanja. Foto: EPA
Ayn Rand
Vsak človek naj postane podjetnik! Prodajmo bolnišnice, šole, ceste, je predlagala Ayn Rand. Foto: Wikipedia


Simon Umek se v svojem komentarju v Delu 8. avgusta sicer sklicuje na Hayka, ampak Hayek je bil Friedmanov učitelj ali pa vsaj kolega. Se je pa Hayek v ZDA zavzemal za javno zdravstvo.
Ni svobode brez pripoznanja nujnosti. Najprej je treba jesti in piti, šele potem si lahko svoboden. Moraš biti zdrav, preden si svoboden. Moraš znati vsaj pisati, da boš besedo svoboda znal napisati.
Pa imejmo totalno podjetniško svobodo. Vsak človek naj postane podjetnik! Prodajmo bolnišnice, šole, ceste, kot predlaga odštekana Ayn Rand.
Vem, da se tole pisanje bere moralistično, pa ni. Zdi se, da nastopam proti friedmanovski logiki s pozicije etike. Ne gre za to. Friedmanovski pozivi in neoliberalna logika namreč razpadejo že na stopnji logike, še preden cela reč sploh postane moralistična.
Vsak človek lahko postane podjetnik. In si na ta način išče svojo svobodo. To ni noben problem. Problem je v tem, kako tisto, kar svobodni človek podjetnik proizvede, prodati.
Umetniki so najlepši primer tega, kar hočem povedati: Mark Rothko, ameriški slikar, je nekoč izjavil, da je umetniška svoboda svoboda stradanja. Od svoje umetnosti dolgo časa ni mogel živeti. Torej je moral za preživetje početi kaj drugega. V 'deželi svobodnih' od svoje svobodne dejavnosti ni mogel preživeti. Za preživetje se je moral ukloniti sistemu in početi nekaj, kar mu mogoče ni bilo tako zelo všeč. Moral je torej najprej prek neke druge dejavnosti priti do 'jesti in piti', da se je v nadaljevanju lahko posvečal svoji 'svobodni' dejavnosti. Najprej je moral torej zadostiti nujnosti, jo pripoznati, da je lahko bil svoboden.
Friedmanovci obračajo to logiko, jo s tem zanikajo in jo na ta način poskušajo narediti privlačno. Nihče ljudem ne preprečuje, da so podjetniško in tudi sicer svobodni. Takšne 'svobodnosti' na drugi strani tudi ni mogoče zapovedati. Tvoja podjetniška svoboda je omejena s svobodo drugih, da tistega, kar ti svobodno proizvajaš, nihče ne kupi. In potem pač nisi več svoboden, saj boš moral nekam delat nekaj, kar bo zate manj 'svobodno'.
Zato je friedmanovsko nakladanje o svobodi (in kolektivizmu kot nasprotju svobode) samo smoke screen. Najprej je treba vzpostaviti delujoče javno zdravstvo in javne šole, ljudje morajo imeti vsaj za silo polne želodce. In za vse to je treba pobrati davke. Potem (morda) pride svoboda.
Svoboda je v pripoznanju nujnosti in ne obratno.