Severnoatlantsko zavezništvo šteje 28 članic. Foto: EPA
Severnoatlantsko zavezništvo šteje 28 članic. Foto: EPA
Matjaž Trošt
Matjaž Trošt je dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO

Najbolj čudno je, da ne prepoznamo dejanskega problema. Ta ni to, da nas druge zaveznice vse bolj dojemajo kot neresne, temveč to, da očitno ne želimo/moremo/hočemo skrbeti za lastno vojsko in s tem posredno za lastno varnost. Razprava o tem, koliko Slovenija zaostaja za želenim ciljem držav, ki se družijo ob skupni mizi Severnoatlantskega zavezništva, je nesmiselna. Cilj je res, da bi države članice za obrambo namenjale dva odstotka BDP-ja, a res je, da ta dva odstotka nista zveličavna. Gre preprosto za to, da je veliko bolj bistveno, kako se obrambni proračun porabi. Predvsem za kaj in za koga. In tu ima Slovenija z vidika zavez zavezništvu in konec koncev sebi velike težave. Več kot štiri petine proračuna gre za plače, le drobiž za vlaganja v orožje in opremo. To je z vidika zavezništva preprosto nevzdržno in neresno. Pa ne samo z vidika Nata, temveč z vidika usposobljenosti in opremljenosti ter ne nazadnje varnosti vojske same.

Tule pravijo, da je veleposlanik Kacin pred dnevi govoril v diplomatski govorici. Neuradne ocene so še veliko slabše. Zavijanje z očmi, pogledovanje na uro, ko je na vrsti slovensko stališče in jasno dajanje vedeti, da je treba postaviti tudi denar tja, kjer imamo jezik. "Na ravni Albanije." Z vidika zavezništva je precej nerazumljiva tudi razprava, ki poteka v Sloveniji. Kot alternativa plačevanju za lastno obrambo (spet ne na željo Nata, ampak za lastno obrambo) se riše izstop iz zavezništva. Sam s tem nimam nikakršnih težav. Enkrat smo že glasovali, lahko seveda še kdaj. A dejstva, ki jih je treba sprejeti, so povsem jasna. Nato niso vesoljci. Nato je tudi Slovenija. Pa če nam je to všeč ali ne.

Gre za zelo splošno poenostavitev, v prid kateri govori tudi siceršnje nerazumevanje slovenske vloge in odgovornosti, ki izhajata iz članstva v mednarodnih organizacijah. Res je, ni vse svetleče in lepo. Včasih je treba tudi požreti slino in vložiti v sistem nekaj denarja, truda, kompromis. Razlaga, da bi bili bogatejši, če ne bi vlagali v Nato oz. v članstvo v tem zavezništvu ter v lastno vojsko je enaka logiki, da bi kadilec, če bi se odrekel cigaretam, v več letih privarčeval za novo vozilo. Sliši se sicer dobro, a koliko nekdanjih kadilcev poznate, ki so z ukinitvijo lastnega nikotinskega davka plačali novo vozilo?

Razpravljati o Natu, kot da je neki tujek, je bizarno. Spominja pa vsekakor na razprave, ki se redno pojavljajo, ko Bruselj kaj terja od nas. A dejstvo je, da nas v Nato in EU ni nihče zares silil, temveč smo si Slovenci ta dva zunanjepolitična cilja v preteklosti jasno zastavili sami in o tem z veliko večino odločili na referendumu. Prav tako je večina prisil iz tujine posledica lastnih zavez. Gre bolj za opomnike kot za prisilo.

Ključna postavka reševanja težav ni v tem, da ugasnemo računalnik, temveč da v trenutnih okoliščinah poiščemo najbolj smiselno in najbolj racionalno rešitev. Se pravi, da z evolucijo in ne revolucijo lastnega položaja izboljšamo stanje zase in za (v tem primeru) združbo, v katero sodimo. Razprava, da nekaj počnemo zaradi Nata, Bruslja, Washingtona ali Bilderbergov je popolnoma neresna. Skrajni čas je, da prenehamo s tem in se osredotočimo na to, da ima Slovenija lastno vojsko, ki pač nekaj stane. Da je članica organizacij, ki ji v zameno za članstvo nudijo številne ugodnosti, a vsekakor terjajo tudi odgovornost in nekaj v zameno. Ameriški državni in obrambni ministri v Bruselj na zasedanja Nata hodijo stalno recitirat iste rime. Odgovornost, varnost je kolektivna dolžnost vseh zaveznic. O tem in o stalnem padanju obrambnih izdatkov poročamo že nekaj let. In potem nas izjave veleposlanika pri Natu presenetijo?

In tu so seveda vojaki. Resnici na ljubo, preslabo plačani vojaki, ki za (pre)nizke plače in z zastarelo opremo obljubljajo, da bodo z življenjem varovali Slovenijo. Vas in nas.

Res, ni smešno.