Periferija je iz Ljubljane pač periferija

Predstavljajte si, da vam mimo okna pelje tristo težkih tovornjakov. Takih, resnično težkih. Še kar zoprno, kajne? No, zdaj pa si predstavljajte, da vam mimo okna ti tovornjaki vozijo vrsto let, po podatkih s terena so jih na cesti Kozina–Starod lani našteli – zdaj pa pozor – 287.000. Hiter preračun pove, da se v povprečju vsako uro mimo oken številnih Brkinov zapelje 32 tovornjakov. Se pravi: en tovornjak vsaki dve minuti.Podobno se dogaja na Gorenjskem, dogaja se na Koroškem in verjetno še kje ... Odgovorni pa – nič. Še vedno razmišljajo. Periferija je iz Ljubljane pač periferija, naj ljudje odraščajo ob hrumenju tovornjakov, naj jim pokajo fasade in naj jim žvenketajo kozarci v omarah.Če bi se to dogajalo denimo v predmestju vsakega večjega mesta, bi bil revolt neskončen, zapora ceste skoraj takojšnja, denar za hitro ali celo avtocesto pa bi se najbrž tudi našel. Ker, kaj se pa to pravi, kajne. Se strinjamo.Ko enkrat prebivalcem poči film, gredo na cesto, se malo sprehajajo čeznjo, promet obstane, vozniki besnijo – in spet se ne spremeni nič. Nova infrastrukturna ministrica je pretekli teden v intervjuju za Primorske novice vedela povedati le, da računa na potrpljenje prebivalcev, ker da bodo hitro cesto med Postojno in hrvaško mejo zdaj pa res začeli umeščati v prostor. Prevod za laike: začeli bodo razmišljati, kje bi lahko potekala. In v dodatnem prevodu: čez nekaj let pa mogoče res bo. Če bo denar.V preteklem mandatu smo se od vlade naposlušali floskul o krožnem gospodarstvu, kriptovalutah in podobnem. O stvareh torej, ki jih večina ne razume najbolje. Mogoče je z novo vlado napočil čas, da za začetek dobimo tisto, kar nas večina uporablja vsak dan: spodobne ceste, približno moderne vlake ali zares delujoče zdravstvo.