Kolumne
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 1.8 od 21 glasov Ocenite to novico!
Zastava EU-ja
Evropska unija išče nove poti za prihodnjo ureditev. Foto: Reuters
Matjaž Trošt
Matjaž Trošt je dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Pet scenarijev

Kolumna dopisnika iz Bruslja
4. marec 2017 ob 06:38
MMC RTV SLO

Pred nami je očitno obdobje razmisleka o tem, v kakšni Evropi želimo živeti. Pet mogočih scenarijev, ki jih je med tednom predstavil prvi mož Evropske komisije Juncker, je izhodišče, ne cilj. Juncker z njimi očitno dokazuje, da je v krizi predvsem zaupanje med evropsko politično elito in javnostmi v posamičnih državah.

Predsednik Evropske komisije je izbral relativno udobno pot, ki pa je obenem tudi najtežja. Zanj je bistveno lažja, kot da bi naštel tisto, kar sam misli, da bi se moralo zgoditi, in nemara pogorel na vsej črti. Vsemu pompu navkljub, Juncker še zdaleč ni ključni mož kreiranja evropskih politik. Če bi bil, potem bi bila morda evropska migracijska kriza obravnavana drugače in težave, ki ostajajo, rešene s katerim izmed mehanizmov, ki jih je njegova komisija predlagala. Prav tako bi se države verjetno drugače lotevale grške finančno-dolžniške krize, v kateri je takrat še relativno navdihnjeni Aleksis Cipras našel pravega sogovornika za svoje neuslišane poglede le v Berlaymontu, kot se imenuje palača, v kateri novce služijo komisarji.

Ne smemo pozabiti, da je bil Jean-Claude Juncker vrsto let del nacionalne politike, tak vladni pogled ga "krasi" tudi na položaju prvega komisarja. Res je, da je Juncker komisijo prevzel v obdobju kriz, ki so si podajale vrata, vodi jo v obdobju, ko se britanska vlada pripravlja na sprožitev postopka izstopa iz EU-ja, v obdobju, ko pristope nacionalnih vlad usmerjajo strah pred prebežniki, terorizmom, populisti, pred ameriškim protekcionizmom. Juncker je v tem pogledu storil le tisto, kar je lahko. Dal je svoj del predlogov in tako pokazal, da je prav od usmerjanja strahu, torej od nacionalnih politik, odvisno, kako bo potekala saga o prihodnosti najuspešnejšega mirovnega projekta v zgodovini.

Lastništvo Unije in odgovornost za njeno prihodnost je Juncker preložil na vlade, na vas, volivce ter dal vedeti, da evropska birokracija ne more biti izgovor za vsiljevanje, za diktat. Zanj je udobna, ker je svoje delo tako rekoč že opravil, bistveno težje bo usklajevanje med članicami, ki se bodo morale po nizozemskih, francoskih in nemških volitvah pogovoriti o tem, ali je vse skupaj sploh še smiselno. Seveda bo največ odvisno od vzpona populistov, za zdaj tistim drugim, se pravi zmernejšim kandidatom ali kandidatkam kaže bolje. A z anketami je križ. Nekaj mesecev nazaj je Francois Fillon velja za prihodnjega predsednika, zdaj štejejo ure pred njegovim umikom iz volilne kampanje.

Tisti, ki so od Junckerja želeli slišati, kakšna naj bo prihodnja Evropska unija, so bili razočarani, ker ponujenega niso vzeli kot izziv, temveč so pričakovali rešitev, vizijo. Nad temi, torej razočaranimi, bi morda zaradi pomanjkanja lastnih ambicij ali idej lahko bili razočarani. Najboljše, najbolj evropske ideje, so plod razprav in kompromisnega upoštevanja interesov vseh. Juncker je storil prav, da ni storil nič. Označil se je za nekakšen kanal komuniciranja, nekakšno sidrišče, in izzval tiste, ki veliko govorijo in manj storijo, naj še kaj konkretnega, uresničljivega povedo. Razkoraki med obljubami in dejanji so v EU-ju skoraj pregovorni. Tudi v prihodnje bodo. Prvi Junckerjev scenarij je namreč, da vse ostane, kot je, ter da države storijo obljubljeno, torej nadaljujejo začrtane ukrepe in reforme. Za najverjetnejšega sicer velja nekakšen gemischt, torej iz vsakega izmed petih scenarijev nekaj.

Junckerjeva pot želi sprožiti tudi iskanje kompromisa med marsikje odtujenima politično elito in državljani. Brez njih EU-ja ne bo. Brez njih na strani proevropskih sil bo morda v Elizejski palači Marine Le Pen, v Torentju v kompleksu Binnenhof v Haagu Geert Wilders ter drugod njuni sledilci, hologrami. V škodo siceršnjega EU-ja, nemara tudi Nata, varnosti, blaginje?

Evropska unija je izjemna tvorba kljub svoji nepopolnosti in pomanjkljivosti. Ali pa predvsem zaradi teh. Za več članic, predvsem manjših, izvozno usmerjenih, kakršna je Slovenija, je skorajda nuja. Juncker državam in njenim državljanom namenja težko pot, ki pa obenem ob morebitnem uspehu ponuja največ občutij zadovoljstva. Pot kompromisov in razprave ter iskanja enakopravnih rešitev. Težje skorajda ne gre. Zdajšnja Evropska unija sama je dokaz.

Matjaž Trošt, RTV Slovenija
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
kvisko75
# 04.03.2017 ob 07:46
Kadar imam sam v življenju 5 scenarijev temu rečem, da pojma nimam kaj bi naredu...
abcabc
# 04.03.2017 ob 08:07
Matjaž Trošt,

napačna analiza in napačna napoved!
AM
# 04.03.2017 ob 08:01
Iz naslova članka sem pričakoval predstavitev scenarijev.

Članek me je razočaral.
mlamat
# 04.03.2017 ob 07:47
Trošt me spominja na pokojnega Jurija Gustinčiča, ki je bil predolgo v mestu, ki se začne z B., pa je pozabil govoriti slovensko.

Izgubil je vsak stik z realnostjo, piše samo še svoje interpretacije brezveznih govorov slamnatih funkcionarjev nelegitimne politične tvorbe.
mlamat
# 04.03.2017 ob 07:31
Zame najbolj realen scenarij je tisti, ki sploh ni omenjen. To je počasen razpad EU.

Ko bosta šla Francija in Italija ven, se lahko tako preimenuje v "4. nemški rajh".
Srečni Luka
# 04.03.2017 ob 07:23
Glavni scenarij je že izveden, pandorina skrinja je odprta.
luckyss
# 04.03.2017 ob 08:34
V "demokraciji" nam usodo določajo alkoholiki, zmedenci in koruptivneži..
mlamat
# 04.03.2017 ob 08:13
@7up

O skupni vojski, policiji in fiskalni politike je ravno zdaj veliko govora v Bruslju.

Najbolj grandiozne ideje se ponavadi slišijo ravno takrat, ko je vse skupaj pred propadom.
Dajo
# 04.03.2017 ob 07:25
Glede na te scenarije bo prej EU razpadla kot pa bo VB sla ven iz nje.
braun
# 04.03.2017 ob 07:57
Za nas je najpomembneje, da zorimo v Slovenskem maternem jeziku kot Slovenci in državljani EU.

Za svoj obstoj potrebujemo žilavo in uporno univerzo, ki je pravi pospeševalnik znanosti in kulturi.

Kreativnost, inovativnost, raziskovalna požrtvovalnost, iskrenost in poštenost so pogoji uspešne in povsod segajočih produktov znanstvenega dela in obstoja malega naroda v skupnosti številčno močnejših sosedov.

Slovenci potrebujemo skrbno zdravstvo. Nismo daleč od tega, zato izkoristimo trenutek in dajmo vse od sebe, da se zdravstvo, status zdravnikov in medicinskega osebja trajno stabilizira.

Slovenci potrebujemo pravično in pravno državo z bistveno manj zakoni, ki pa se izvajajo in varujejo poštenega človeka pred nepridipravi.

Slovenci potrebujemo vero v ljubezen, ki jo z božjo pomočjo ustoličimo na veke vekov, zase in zarod svoj.

Slovenci potrebujemo demokracijo, ki bo izrezala pokvarjene politikante, ki s širokimi nasmehi varajo narod mu uničujejo zdravo okolje in družbeno podstat.

Na vrhu vsega je UNIVERZA. Brez nje se ne bomo pogodili na nobenem področju.

Slovenska Univerza je preplašena in gori v ognju osebnih koristi. Požar podtikajo od politikantov nastavljeni kadri, najboljši pa preplašeni in degradirani samevajo v zakotnih laboratorijih.
windmaster
# 04.03.2017 ob 09:19
Pripravite novega pol milijona eur. Slovenski uradniki morajo napisat nov list papirja o viziji Slovenije do 2050....
mlamat
# 04.03.2017 ob 08:36
@7up

Vtakni si tvoj "globalni svet" kamor sonce ne sije. Največja grožna miru niso atomske bombe, ampak izrazita trgovinska nesorazmerja.

Ne more recimo Nemčija (s pomočjo umetno nizkega € in cenenim supply-chainom iz Slovenije) proizvajati vseh produktov in krasti tržne deleže drugih držav, hkrati pa od njih zahtevati, da jih suženjsko kupujejo z nemškimi krediti. Slej ali prej se bodo ljudje v drugih državah uprli suženjstvu.

Alternativa je omejen globalizem, omejitev čezmejnih finančnih tokov in nacionalna država.
Follow Me
# 04.03.2017 ob 08:33
Vedno moramo bit podrejeni nekomu, prej kako Beograd danes Bruselj.
Prej smo imeli lokalne probleme za reševat, danes imamo globalne brobleme vendar še lokalnih ne znamo rešit.
Umetna tvorba, nastala je iz ruševin po drugi svetovni vojni, danes je zmutirala do te mere da imamo EU parlament.
#SLOEXIT v bilo keri uri sem za pa ne pozabit še na NATO izhod.
uizzi
# 04.03.2017 ob 07:51
nelegitimne politične tvorbe.

mlamat

Zakaj je EU nelegotimna tvorba?
tuintam
# 04.03.2017 ob 11:39
ZRN: "Javni kapital je zasebni kapital Davkoplačevalcev".

(op. Je last neke nove pravne osebe, ki jo tvoruijo vsi davkoplačevalski subjekti skupaj, ki se je pa ne zamenjuje z upravitelji in torej ne upravlja sama; da si kapitala ne lasti samo par pravnih oseb, ki upravljajo, kakšna Država npr, ki si zapovrh lasti identiteto celotne države.)

Sistem ZRN je eno - tole zgoraj bi bilo lahko vzor za EU ustavo in ustave članic - politika ZRN je pa drugo. In Merklova ne ponuja sisstema ZRN, pač pa, prepričana, da ne maramo kapitalizma, neko svojo varianto centralnega državnega planiranja, ki ji reče 'socialno tržno gospodarstvo'...

Vrh v EU ne dela v korist EU. Tudi zato se je GB odločila za brexit...
Lupo
# 04.03.2017 ob 10:42
Nihče ne more videti prihodnosti.
Dajo
# 04.03.2017 ob 10:09
Itak, tisti ki so povzročili težave bi jih radi reševali naprej tako, da dobijo zase se vec pristojnosti. Ali je to normalno sprašujem tiste, ki navijajo za federacijo?
Mindmaster
# 04.03.2017 ob 08:42
Mnogo boljsa kolumna o petih scenarijih:

Šesti scenarij za Jean-Clauda Junckerja
7up
# 04.03.2017 ob 08:00
mlamat

Yugoslavija je bila Federacija. EU je zelo daleč od tega. Nima skupne vojske, policije, fiskalne politike,..
tuintam
# 04.03.2017 ob 11:11
Mislim, da bo suverenost prevladala. Tako da Pahor je bil brez veze razočaran.
tuintam
# 04.03.2017 ob 11:09
Drugače pa, mislim da je GB ostalim vedno ustvarila kakšne enormne stroške. Le da se tega nikoli ne obravnava.
KovacevaKobila
# 04.03.2017 ob 10:54
teh pet scenarijev je samo blef za prikritje pravega scenarija.

čez 30 let bo samo evrokalifat na tem ozemlju.

kr verjemite mi, vsi eu politiki in gospodarstveniki delajo v to smer.


Heh. Še nekaj let nazaj smo se distancirali od naše proletarske, protekcionistične preteklosti in strašenja z 'vanjskimi neprijatelji', zaničevali komunistično politiko zaprtih mej, besno rinili v EU, povzdigovali Merklovo, slavili svobodo govora in opevali lepote prostega trga ... danes pa povzdigujemo protekcionizem, zapiramo meje, demoniziramo novinarje, strašimo z 'zunanjimi sovražniki', tako Bruselj kot Merklovo pa bi najraje dali pred zid.

Zdaj pa so, kot vidimo, tudi gospodarstveniki postali sovražniki ljudstva ...

Samo še čakam, kdaj bodo konservativci zagrabili rdeč prapor in sprožili delavsko revolucijo.
luckyss
# 04.03.2017 ob 10:17
Te domišljijske otroške knjige imajo pa zelo podobne naslove..
Pet prijateljev., pet scenarijev.
7up
# 04.03.2017 ob 10:14
mlamat

No ni potrebno biti nesramen. Takšna je pač realnost. Trrba se ji je pač prilagoduti. Verjetno si se tudi v šoli ob slabih ocenah začel več učiti in in nehal sanjati o roza zebrah, ki letijo po zraku in učiteljih, ki bodo nenadoma spoznali tvojo 'posebnost'.

Država, ki se je omejeno izolirala se imenuje S. Koreja. Njeni prebivalci so v povprečju zaradi podhranjenosti skoraj 10 cm nižji od njihovih južnih vrstnikov.

Nekateri ljudje pač nočemo živeti v fašistični tvorbi Na srečo smo še vedno v veliki večini. Do tkrat lahko samo anonimno kričite po forumih he he
k500
# 04.03.2017 ob 10:00
Pet scenarijev

teh pet scenarijev je samo blef za prikritje pravega scenarija.

čez 30 let bo samo evrokalifat na tem ozemlju.

kr verjemite mi, vsi eu politiki in gospodarstveniki delajo v to smer.
dolfek1
# 04.03.2017 ob 09:57
Pa pravijo, da so begunci problem. Ha ha ha. Problem je sama EU in ne nekakšni scenariji.
uizzi
# 04.03.2017 ob 08:01
Razpad EU je v interesu drugih velesil. Predvsem ZDA.

Mislite, da bomo kaj manj odvisni od velikih držav v naši bližini, če EU razpade?

V skupnosti pa vsaj imamo politični parter kjer Nemčijo lahko pozovemo k odgovornosti, lahko jo tudi preglasujemo v dodelovanju s skupinami tipa Višegrajci.
tuintam
# 04.03.2017 ob 10:49
Lastništvo Unije in odgovornost za njeno prihodnost je Juncker preložil na vlade, na vas, volivce ter dal vedeti, da evropska birokracija ne more biti izgovor za vsiljevanje, za diktat.

Po prvih petih odloča o vsem birokracija in policija ...

Po šesti varianti je lahko diktator tudi vsak zase. Zagotovi naj si svoj monopol, glede prodaje terana, piškotov itd. Sodne stroške naj plača vsak sam. Saj smo v demokraciji...

Po sedmi se lahko tudi vsi zaližete.

Itd.

Deseta je unija z GB.
dolfek1
# 04.03.2017 ob 09:47
Šestega pa sedmega nihče ne omenja.
SLOexit in razpad EU. Prisilili so nas k vstopu v EU da nas sedaj posiljuje da ostanemo.
mlamat
# 04.03.2017 ob 07:59
mlamat
# 04.03.2017 ob 07:56
@uizzi

Zato ker ima podoben zakonodajni proces kot Jugoslavija.
NAUTILUS
# 04.03.2017 ob 07:31
SCENARISTOVIH PET SCENARIJEV

»Takole, pet scenarijev je tu,«
na mizo položi jih scenarist,
kot vrže zadnjo karto tarokist,
postavi v pozo se: pozdrav mirú.

Vsak od petih more nam služiti,
da odvije se do konca drama,
saj sicér igrala se bo sama
in ne bo mogoče ji slediti.

Pet scenarijev za filme noir,
konci pravzaprav so si podobni,
za režijo kajpak neudobni,
besedila takšna – za bulvar.

V majhno podeželsko gledališče
najprej jih hiti zato pomerjat,
vloge med seboj prav tam primerjat,
kjer primerno zdi se mu torišče.

Sprejmejo igralci ga s poljubi,
saj scenarijev je za sezono,
in tako ne bo več monotono
gledališče, ki je vso v izgubi.

»Kakšno torej vlogo meni date?«
intendant sprašuje scenarista,
vidi sebe v vlogi narcisista,
»prav gotovo glavno zame imate.«

In direktor, ta predsedujoči,
prav tako se vidi zvezda v drami,
da ne bo čepel tako v osami,
videz bo dajal odločujoči.

Vse doslej že odigral je vloge,
vse od spužve pa do sufražetke,
meril gledanost in z njo zadetke,
zdaj željan umetniške je sloge.

To ravnanje zdi se mu gizdavo
scenaristu, ki bi rad testiral
v praksi svoj scenarij, ga zlakiral,
in na drugi strani res cmeravo.

Slinjenje s poljubi prav po sili
odvrti mu v glavi scene razne,
vse po vrsti brez igralcev, prazne,
gledališče to se mu zasmili.

»Jutri šesti vam scenarij spišem,«
reče gledališčnikom naravnost,
»saj želim si vlog enakopravnost,
dele nekatere prej še zbrišem.«

Veselijo zdaj se amaterji
gledališča tam na podeželju,
v lastnem se okopljejo veselju,
z njimi se radujejo suflerji.

Šesti je scenarij obetaven,
še doda lakajsko sedma sila,
gledališka piskajo trobila,
ko sledi zdaj epilog zabaven.

Jasen je odgovor scenaristov:
»V petih so scenarijih oddane
vse po vrsti vloge razprodane,
vi pa vsi iz kvote ste statistov.«
7up
# 04.03.2017 ob 08:23
mlamat

Govori se lahko marsikaj, samo dejstvo je da zakonodajni proces ni niti približno takšne kot v yugoslaviji, kar si ti napisal.

ZDA, Rusija, Kirtajske, Brazilija, Indija, Kanada, Avstralia,... so tudi Federaciej. Pa kaj? Nekateri ste včasih prav smešni. Npr. Najprej se pritožujete nad davćnimi optimizaciji, hkrati pa nasprotujete davčni harmonizaciji znotraj EU.

To je shizofreno:)

Sploh pa kaj je alternativa? V globalnem svetu, kjer je Slovenijka izrazito izvozna država, bi se radi izolirali? Verjetno niste resni?
oziris.va
# 04.03.2017 ob 09:47
kvisko75
# 04.03.2017 ob 07:46

Kadar imam sam v življenju 5 scenarijev temu rečem, da pojma nimam kaj bi naredu...


Zanimivo. Jaz sploh nimam scenarijem ampak se spustim po vodo, novim dogodivščinam naproti.
Matjaž Trošt
link
O nadzoru in elektriki
1
14. oktober 2017 ob 07:46 Pred Salzburgom v smeri proti Münchnu se navadno ustavim na katerem od postajališč in si ogledam časovnico poti prek avstrijsko-nemške meje.
Več novic ...
Kazalo