Kolumne
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.7 od 14 glasov Ocenite to novico!
false
France Balantič. Foto: MMC RTV SLO
Sestra Romana Kocjančič, voditeljica oddaje Obzorja duha
Sestra Romana Kocjančič, voditeljica oddaje Obzorja duha. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
VIDEO
France Balantič

Dodaj v

Prepovedan, a večno prisoten

Kolumna Romane Kocjančič
5. november 2017 ob 11:09
Ljubljana - MMC RTV SLO

V mesecu novembru je leta 1921 zagledal luč pod kamniškimi planinami velikan slovenske klasike. V novembru pa so mu njegov plamen tudi ugasnili. Literarni zgodovinar France Pibernik, ki nas je skozi desetletja spominjal na tega dragulja slovenske lirike, je lani izdal o velikem slovenskem poetu biografsko pripoved z naslovom Pozni november za pesnika.

France Balantič se le z 90 pesnitvami, ki jih je napisal v dobrih treh letih, uvršča v vrh evropske književnosti druge polovice dvajsetega stoletja. Kot realist religiozne tematike, simbolist umetniškega izraza in romantik čutne zaznave je kljub prepovedi vedno vznemirjal slovenske intelektualce in še vedno s svojo poezijo ne da miru. Zaradi dognane lirične stvaritve se o njem ne da molčati!

Kdo je bil France Balantič, lahko odkrijemo le prek njegove poezije. Po naravi tih in zadržan, nadarjen, preprost in krhkega zdravja. Gotovo so nanj vplivale težke eksistencialne osebne in družbene razmere, a vendarle je njegova visoka osebna zrelost zavita v skrivnost. Zelo kritičen je bil do sebe. To pokaže z izborom pesmi za prvo zbirko, ki jo je dr. Tine Debeljak objavil šele po njegovi smrti leta 1944. Ob tem pa zapisal: "Pesnik France Balantič je bil pesnik po milosti božji, kakor se jih je malo rodilo med nami. Šele požar v Grahovem ga je odkril javnosti, kakor da se je v ognju prekalil in izletel iz njega - novi "ptič Freniks" - v nesmrtnosti slovenskega parnasa mlad, še ne dvaindvajset let ... Njegovo ostalino smo prevzeli in smo jo dolžni čuvati bodočnosti. Zato čutimo dolžnost čim prej razglasiti Balantičevo pravo ceno in vrednoto, ne samo z literarnim večerom, ki ga pripravljamo, temveč tudi z izdajo njegovega pesniškega dela, ki je visoko in kvalitetno in ki zasluži izdajo, kakor jo imata Kette in Kosovel." Muževna sem steblika je naslov prve zbirke, kakor ga je pesnik sam zapisal. Dr. Debeljak jih je z redakcijskimi opombami naslovil V ognju groze plapolam. Vredno jih je prebrati!

Na Balantiča sta gotovo vplivala Marijan Tršar in predvsem France Kremžar, ki mu je omogočil bivanje v italijanski coni v Ljubljani, pa preskrbel potrebna zdravila v bolezni in obleko. Njemu je bil večni dolžnik in sledil mu je v Pudob, Grahovo ... Nepozabni pa so ostali njihovi skupni dnevi na Veliki Planini, kje je Balantič še kot dijak spesnil Sonet, a Almanahi žal niso bili nikoli izdani.

Balantič se je zgledoval po Župančiču, Gradniku, Vodniku, Kosovelu, Klopčiču, Vodušku, Kocbeku, Udoviču in tudi po evropskih klasikih, kot sta Baudelaire in Rimbaud. O teh jim je na klasični gimnaziji v Ljubljani veliko govoril profesor dr. Tomšič. Balantič pa je napisal tudi prav za domačo nalogo pri slovenščini prve tri sonete.

Njegove pesmi odkrijejo človeku prelepo naravo, domači svet, kjer svobodno leta kot metulj. Govori o domovini, Bogu, o svoji socialni proletarski prizadetosti, tegobah vojne vihre. Predvsem pa je osrednja tema skozi vsa tri leta njegovega ustvarjanja ljubezen, temelj človekovega življenja. Mlad pesnik nas preseneča vedno znova z vizijo svoje zgodnje smrti.

Vse, kar je doživljal, nam odkriva v svoji vrhunski, dognani, izjemni in enkratni poeziji. Poet ognja, pepela in smrti, kakor ga imenujejo, je eden naših redkih klasikov, čigar delo je doživelo ponatis, kot Prešernovo, Kosovelovo, Kersnikovo. "Govoriti hočem sebi, novim dnevom! Že moja pesem v plamen se spreminja!" pravi nenavadno privlačen in za vsak naš čas vznemirljiv pesnik.

Romana Kocjančič, TV Slovenija
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
hehet
# 06.11.2017 ob 12:52
Sami literarni strokovnjaki v komentarjih. In seveda vsi odločeni, da je Balantičev literarni opus ničvreden. Ne sicer iz literarnih vzrokov, temveč iz striktno ideoloških nazorov, ampak saj ni važno, saj smo ja Slovenci, mi vse vemo in definitivno nismo zagovedni kmetje.
MitjaM
# 06.11.2017 ob 17:59
Ja, seveda, pietetnik,
katoliška propaganda nam bo odprla oči.
pietetnik
# 06.11.2017 ob 17:31
Spoštovani komentatorji!
Poglejte si oddajo Obzorja duha, ki je na gornji povezavi in boste na stvari gledali drugače.
el CARTEL
# 06.11.2017 ob 14:27
a to je ta fance balantič, ki je bil v fašistični M.V.A.C. ?

spomnimo M.V.A.C. sta ustanovila fašistični general mario roatta in ustaški klavec ante pavelić za "boj proti komunistom".

kljub temu pač njegov pesniški opus (verjetno) ni sporen, a RKC ga promovira iz povsem drugih vzrokov (ker je med vojno bil pač "njihov", še gregorij rožman ga je spravil iz zapora da je potem puško lahko držal za fašiste).
Ianus
# 05.11.2017 ob 13:59
Ne bom komentiral vsebinsko, ker Balantiča ne poznam dovolj. Komentiram pa slogovno, slovnično - pravilna raba vejic, recimo? "France Balantič, se le z 90..." Mislim, da je tu pač odveč. Aja, pa za kritičnost do sebe, za tisto ima slovenski jezik spevno "samokritičnost". Itd.

Človek s kritičnim pogledom na svet se, menim, lažje loti članka, če ni v svoji vznesenosti le-ta tako očiten in pozablja na smernice pisanja, novinarskega ali kakršnegakoli že...
pietetnik
# 05.11.2017 ob 17:59
Balantič je bil velik pesnik! če bi ga ne zažgali in umorili, bi bil pesnik formata France Prešeren.
dante123
# 06.11.2017 ob 13:56
Tudi v tujini ni cenjen, Torej bo ze nekaj na tem da je zanic.
pietetnik
# 05.11.2017 ob 18:02
Škoda, da v Kamniku niso uspeli poimenovati knjižice po njem. Izgleda tudi župan in predsedniški kandidat Šarec vidi v njem narodnega izdajalca in se zato ni postavil na stran zagovornikov pesnika in ne le domobranca a vseeno Kamničana, Balantiča.
MitjaM
# 05.11.2017 ob 11:30
Nek presežnik Balantič za slovenske razmere gotovo ni. Pa ne pomaga, če ga cerkveni propagandisti kujejo v nebo. Vemo, kako je s katoliškimi ''mučeniki'' in ''svetniki''.

Seveda pa njegov eventuelen prispevek k slovenski literaturi daleč ne presega njegove zavržene medvojne vloge.
Disfenocingul
# 05.11.2017 ob 11:18
Balantič je bil narodni izdajalec (že po zakonodaji kraljevine) in strahopetec.
Je pa pisal tipično pubertetniške pesmice, kot jih danes mladina na Facebooku.
Kosana
# 05.11.2017 ob 11:27
Skrajno mračnjaški in neprivlačen lik. Dokaj morbiden, celo.
Pa saj imamo tudi veliko pesnikov, ki se niso odločili sodelovati z okupatojem, ki je imel jasne namene po uničenju našega naroda.
Kazalo