Peter Mlakar. Foto: BoBo
Peter Mlakar. Foto: BoBo

Stvar je zelo enostavna. Zdaj prevladuje ena sama ideologija, ideologija materialnega bogastva ter sle po politični moči ali premoči. Na tem enotnem polju se torej bije boj med dvema ali več stranmi, ki hočejo isto. To je čas nadvlade finančno-oblastniškega "materializma" in pohojene sublimne, etične vrednote.

Ni metafizične kategorije, ki bi se je lastniki in oblastniki bali ali jo ubogali, ni strahu pred božjo kaznijo. Le ugodje finančne predmetnosti ter politične moči, ki ju ne ustavi niti zločin. In ideologija denarja dandanes sploh obvladuje medčloveške odnose. Celo take družbene skupine, kjer je etika prvo. Recimo zdravniško. Zdi se, da je to, kaj lahko tu dobrega storimo drugemu, podrejeno egoistični denarni koristi.

Zato bomo v času po veliki noči in pred prvim majem rekli tole: prvič, če je Kristus vstal, je resnica ravno na nasprotnem koncu od te, ki se nam s tem svetom iluzorno ponuja, in po kateri množice tako hlepijo, saj njeni materialni resursi ne premorejo niti aspirina proti brezupni smrti, kaj šele, da bi nam dali užitek, za katerega bi molili, da umre. In drugič, ker pa smo še na tem svetu, morajo postati njegovi lastniki vsi, morajo pasti tovarne delavcem v žep. Da bodo lahko v blaginji razmišljali o nedoumljivih rečeh tam čez.