Slovenija je največje presenečenje hokejskega turnirja v Sočiju, zaradi katerega so o
Slovenija je največje presenečenje hokejskega turnirja v Sočiju, zaradi katerega so o "risih" na dolgo in široko govorili v Rusiji, Kanadi, ZDA, Švedski, Finski, Češki, Švici ... Foto: Reuters
Selektor Matjaž Kopitar in "risi"
Slovenijo, ki je po novem na rekordno visokem 14. mestu IIHF-lestvice, je za četrtfinale Mednarodna hokejska zveza nagradila tudi s 437 tisoč evri. So se mogoče "Aljančičevi možakarji" prebudili tudi zaradi tega? Foto: STA
Jan Urbas (Slovenija) - Henrik Lundqvist (Švedska)
V četrtfinalu so "risi" z 0:5 klonili pred Švedsko, pri čemer je bilo še po 2. tretjini le 0:1. Nato so Slovencem pošle moči, Švedi pa so očitno tudi s pomočjo na olimpijskih igrah prepovedanih sredstev leteli. Foto: EPA
Vsi zadetki risov proti Avstriji
Kristanu se je tresel glas
Tičar, "Raza" in Kopitar za trojno vodstvo risov

(z izjemo nogometa - beri spodaj).

"Prosim? Velik uspeh, a ne pretiravati ... Košarkarji so bili 4. v Evropi, rokometaši 4. na svetu in srebrni na stari celini, in to v športih z neprimerno večjo razširjenostjo."

Kateri je največji in najpomembnejši športni oder za košarko, rokomet, odbojko, hokej na travi, vaterpolo? Brez dvoma olimpijske igre! Slovenija je v ekipnih športih na najprestižnejšem tekmovanju pred Sočijem sodelovala le dvakrat, in sicer z moško rokometno reprezentanco, ki je bila v Sydneyju 2000 osma, v Atenah 2004 pa enajsta.

Na zimskih igrah prvo mesto med vsemi športi nedvomno pripada hokeju na ledu, kjer smo v zadnjih 16 let uživali v petih turnirjih, ko so se res najboljši igralci pomerili proti najboljšim na svetu in kjer se je šest sanjskih moštev in pol borilo za medalje.

In na tem izpostavljenem odru si je Slovenija z vsemi hokejskimi hibami in v nasprotju z vso logiko tega zahtevnega športa priborila visoko 7. mesto. Za "risi" so ostali Latvija, Švica, Avstrija, Slovaška in Norveška. Presežen je bil tudi Grenoble 1968 in 9. mesto Jugoslavije s samimi slovenskimi fanti in v povsem drugačnih razmerah, ob odsotnosti najboljših iz Severne Amerike.

Pred turnirjem sem si rekel, da bo vsaka osvojena točka enakovredna medalji - torej je zmaga po 60 minutah enakovredna zlati medalji. Slovenija je prvič premagala Slovaško, eno izmed sedmih velesil, sicer najmanjšo in najšibkejšo izmed njih. Drugič je dobila sosedski derbi z Avstrijo: tekmo, po kateri poraženca krepko boli glava.

V četrtfinalu so "rise" zaustavili poznejši olimpijski podprvaki, pri čemer pa je Švedski občutno pomagal na dopingu ujeti Nicklas Bäckström (njegov napad je prispeval ključna dva gola na začetku 3. tretjine). Po besedah samega švedskega zdravnika, ki je prevzel vlogo grešnega kozla, je sporno zdravilo v odmerkih, ki so se pri Bäckströmu izkazali za čezmerne, jemalo še štiri ali pet reprezentantov. Nič čudno, da so risom pošle moči, medtem ko so tri krone letele po ledu.

Ali sta potem zmagi hokejistov enakovredni dvema zlatima medaljama Tine Maze? Zame osebno, da. Za občasnega sodelavca, ki še zdaleč ni hokejski "frik" in se poklicno ukvarja z najodgovornejšim mogočim delom, so risi celo večji uspeh od olimpijskih naslovov Mazejeve. A najin skupni šef je odločno zavrnil to tezo, tako da uradno izjavljam: oboje je velik uspeh, a zlata medalja je le zlata (vsak komentar na to primerjavo bo izbrisan ;-).

In kaj zdaj? Priznam, da mi je zaigralo srce, ko sem slišal selektorja Matjaža Kopitarja po zmagi nad Avstrijo govoriti, da si želi petih novih dvoran. ("Kot da bi mene bral.") Razširiti je treba nabor igralcev, dobiti nove klube, nove obraze, razširiti šport, za katerega smo Slovenci očitno nadarjeni in ki zna hkrati tudi pritegniti pozornost države in sveta.

"A ne bi raje naprej uredili obstoječih klubov, ki so na psu?"
Nočem se neposredno vpletati v klube, a kot človek, ki je odrastel ob udejstvovanju v različnih društvih, vem, da so za težave najbolj krivi predvsem klubi sami. Prevelika ambicioznost, nerealnost in zamerljivost. Ob tem pa še tako urejena in odločna "oblast" težko pomaga.

Slovenski hokej nista in ne moreta biti samo Jesenice in Olimpija, ki sta tudi najbolj kriva, da je hokejska klubska stvarnost takšna, kot je: v 90. letih sta dušila druge klube, zdaj pa so se jima grehi vrnili v drugačni obliki (Nik Zupančič: Olimpija in Jesenice sta umetno zavirala razvoj drugih klubov). V tem smislu velja tudi razumeti Matjaža Kopitarja in njegovo izjavo za POP TV "o Aljančičevih možakarjih in smrduhih na Jesenicah".

Zdaj je naloga hokeja samega, da unovči olimpijsko pravljico, gre v Južno Korejo po zmago, ob tem uredi svoje vrste in prestavi v višjo prestavo, vse z namenom, da bo imelo čim več mladih priložnost igrati hokej na ledu. Država, mediji in navijači pa naj ne pozabimo prehitro, kaj je največji uspeh slovenskega reprezentančnega športa, in držimo pesti, da bomo še kdaj slišali Andreja Stareta: "Kakor vihar je krenil Jan Muršak in dosegel gol."


* zvezdica * - po mojem mnenju in mnenju velikega dela Zemljanov je NOGOMET nadšport: tako zaradi razširjenosti, konkurenčnosti, predvsem pa zaradi res svetovne odmevnosti, ki seže tudi v zakotne koče Madagaskarja, širjave mongolskih step ali ulice Manhattna. Zato še zlasti zadnji nastop Slovenije na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki 2010 zaseda posebno mesto.

Vsi zadetki risov proti Avstriji
Kristanu se je tresel glas
Tičar, "Raza" in Kopitar za trojno vodstvo risov