Psihiater in logoterapevt Viktor Frankl je zapisal, da je humor znamenje notranje svobode in zdravega odnosa do resnice (fotografija je simbolična). Foto: BoBo
Psihiater in logoterapevt Viktor Frankl je zapisal, da je humor znamenje notranje svobode in zdravega odnosa do resnice (fotografija je simbolična). Foto: BoBo
Sestra Romana Kocjančič, voditeljica oddaje Obzorja duha
Romana Kocjančič. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Da s humorjem razelektrimo marsikatero težko situacijo, nas je večina tudi že izkusila. Humorist pa je simpatičen, kar priznajmo si, in moramo ga vzljubiti. Prečiščuje nam načela, približa resnico, mehča trdoto sveta. Humor je limfna tekočina. Ste si danes že povedali kakšno šalo, in to na svoj račun?

Psihiater in logoterapevt Viktor Frankl je zapisal, da je humor znamenje notranje svobode in zdravega odnosa do resnice. Smeh je častil tudi Aristotel. Goethe pa je imenoval Philippa Nerija, ki je živel v 16. stoletju, humoristični svetnik. Okrog je hodil z napol obrito brado in kazal na polovičarstvo ljudi, ki se delajo dobre in pobožne, na drugi strani pa predajajo "slabostim" sveta. Duhovni očetje celo pravijo, da je duhovitost orožje proti malodušju in potrtosti. Besedi duhovit in duhovnost imata tudi skupni koren.

Kaj pa ob branju Svetega pisma, ste se kdaj nasmehnili? Humorja v Svetem pismu ne manjka. Pa ne mislim na Boga, ki je moral imeti humor, ko je ustvaril človeka in potem rekel: "Zmorem kaj boljšega!" In ustvaril Evo. Ko pa jo je zagledal, je rekel: "Dobro, da sem najprej ustvaril človeka in potem njo, ker če ne, bi bilo preveč nasvetov!"

Krščanski Bog se tudi smeje (prim. Ps 2, 4 itd.). Malo drugače sicer, kot so se smejali grški bogovi ob naših konfliktih. V Svetem pismu pa se smejejo tudi ljudje in živali. Dante Alighieri je v Božanski komediji zapisal, da povzroči Bog s smehom smeh svetnika. Še zdaleč pa je krščanstvo od zabavne religije. Skozi stoletja se je poudarjalo trpljenje in smeh ni bil zaželen, razlaga tudi danski filozof in teolog Søren Kierkegard. Kljub temu je renesančni humanist in teolog Erazem Rotterdamski leta 1511 izdal Hvalnico norosti. Knjigo je posvetil prijatelju Thomasu Moru, v njej pa kritizira togost Cerkve.

Ali ne oznanja kristjan evangelija, ta grška beseda pomeni veselo oznanilo? Zato zaslužni papež Benedikt XVI. pravi, da tam, kjer humorja ni, tudi Kristusovega duha zagotovo ni. Papež Frančišek, ki je napisal svoj prvi avtorski dokument z naslovom Veselje evangelija in njegovo nadaljevanje Radost ljubezni, pravi, da je osebna izkaznica kristjana veselje. "Kristjan brez veselja ne obstaja!" Judovski filozof Martin Buber pa je rekel, da če ima nekdo samo vero, potem želi biti kot Bog, če pa ima samo humor, je cinik. Ravnotežje v življenju najdemo le z vero in humorjem skupaj, zatrjuje Buber.

Zato so krščanski humoristi, cirkusanti in komedijanti začeli na humoren način oznanjati evangelij že v 40. letih prejšnjega stoletja. Mojster krščanskega humorja je pri nas igralec Gregor Čušin. Če se še niste nasmejali, si oglejte tale posnetek.

Nasmeh je sonce v nov dan! Humor pa karizma, tudi krepost in znamenje zrelosti, saj v šali razkrijemo svoje slabosti in slabosti drugih. Zato je humor tudi vaja. Nasprotno pa nevrotični ljudje s krohotom izražajo sprevrženost in odklon od resnice. Tudi preračunljiv človek, ki se primerja z nekom, ga prezira, za humor nima smisla.

Zakaj pa Slovenci ne prenesemo humorja na svoj račun? Se imamo za prepomembne? Humorist je seveda tudi nevaren, za tistega, ki ne želi slišati resnice, posebej za totalitarne sisteme in diktatorje. Humor je tudi samopomoč proti obupu v težavah. Prav tako je tudi način, da izrazimo, kaj nas moti in kaj si želimo. S humorjem tudi lažje sprejemamo nepopolnost našega sveta.

Tudi v ponedeljek se boste lahko od srca nasmejali, če se boste podali v središče Ljubljane. Na Kongresnem trgu bodo z vami od 10. ure dalje na Cirkuškem dnevu cirkusanti in igralci. V mednarodni zasedbi pa vam bodo ob 22. uri zaigrali predstavo z naslovom Junak.