To je citat predsednika Odbojkarske zveze Metoda Ropreta izpred tedna dni, ko je predsedstvo zveze za selektorja članske reprezentance imenovalo mladega in obetavenga trenerja Luko Slabeta. Trener ACH-ja je dobil prednost pred Andrejem Urnautom ter Italijanoma Albertom Giulianijem in Emanuelom Zaninijem. Ropret se je ob imenovanju še dodatno zavzel za domače strokovnjake: "Kdo bo našim strokovnjakom dal priložnost in jim zaupal, če tega ne bomo storili mi?"

To, da so slovenske reprezentance praktično vse svoje uspehe dosegle pod vodstvom domačih strokovnjakov, sicer povsem ne drži. Resda so najbolj vidni in opevani uvrstitve nogometašev na velika tekmovanja (selektorja Srečko Katanec in Matjaž Kek), srebro rokometašev na evropskem prvenstvu (Tone Tiselj) in četrto mesto košarkarjev na istem tekmovanju (Jure Zdovc), a nekaj vidnih uspehov so dosegli tudi tuji selektorji, največjega v odbojki je prispeval ravno tuji strokovnjak.

Slovenska odbojkarska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Turčiji 2009 razočarala, saj se je še s tretjega turnirja stare celine vrnila brez ene same zmage. Takrat je novinar Boštjan Reberšak rezerve slovenske reprezentančne odbojke videl predvsem v strokovnem vodstvu: "Gregor Hribar je večletni selektor slovenske reprezentance in človek z veliko znanja, a če ga je generacija in selekcija prerasla, potrebuje pomoč ... Slovenija na splošno premore večji igralski kot strokovni potencial in velikokrat se tekme odločajo s klopi."

Na klop Slovenije je kmalu prišla sprememba, nekaj mesecev kasneje jo je prevzel Veselin Vuković, ki je v dobrih dveh letih dosegel nekaj zgodovinskih uspehov - od prve zmage na evropskih prvenstvih (v Avstriji 2011 so dobili dve in kasnejšim prvakov Srbom nudili več kot dostojen odpor) do tretjega mesta v Evropski ligi.

Kaj je bil vzrok Vukovićevega uspeha? S tem vprašanjem sem se pred dnevi obrnil na Reberšaka, ki že vrsto let podrobno spremlja slovensko odbojko. Novinar Vala 202 mi je razložil: "Veselin Vuković je vnesel profesionalizem, širok nabor sodelavcev in karizmo, s katero je vsaj v prvi fazi navdušil igralce. Vuković je prvič vpeljal širše strokovno vodstvo, kondicijskega trenerja, fizioterapevta, statistika - analitika, pomočnika trenerja, zdravnika ... Vse to je bilo prej združno in prepleteno v manjšem številu oseb. Zahteval je, da se igra Evropska liga, ki je sicer leta 2011 sploh ne bi igrali. A to je z leti splahnelo, še posebej, ko je v vlogi pomočnika izgubil Tineta Sattlerja, ki je opravil levji delež trenažnega in organizacijskega procesa."

Zdaj smo prišli do pravega problema. Tuji ali domači strateg ni največja dilema (razumljivo je, da imajo domači precej prednosti, tako v finančnem merilu kot v poznavanju okolja in igralskega bazena), prava dilema je seveda denar. Ne le, da so tuji in uveljavljeni strokovnjaki praviloma dražji, z večjo finančno injekcijo je mogoče spodbuditi tudi druge vidike napredka, kot je v zgornjem citatu dobro navedel Reberšak. Res pa je tudi, da finančni vložki v uveljavljena trenerska imena niti slučajno ne morejo zagotoviti vrhunskih izidov (v Sloveniji to velja za Zvonimirja Serdarušića in za zdaj Božidarja Maljkovića).

Naslovno vprašanje nikakor ni izključujoče. Ne trdim, da najcenejši trener ne more pomeniti najboljše izbire. Spomnite se le Zdovca, ki je slovenske košarkarje popeljal do četrtega mesta na EuroBasketu 2009, le nekaj mesecev po turnirju pa je razkril, za kako malo denarja je deloval takratni strokovni štab. To mu je uspelo ob dobrem igralskem kadru in veliki motivaciji.

To pa je tudi zadnje poglavje o naslovnem vprašanju. Za najboljšo slovensko reprezentanco tega hipa bi označil ekipo Tine Maze. Seveda ne gre za klasično reprezentanco, ampak majhno, a uigrano ekipo. Tudi ta se po finančnih vložkih ne more primerjati s svojimi največjimi rivali, ima pa (ob nespornem talentu Tine Maze) eno veliko prednost - motivacijo. Vodja ekipe Andrea Massi je eden najboljših športnih psihologov, saj vedno ve, na kateri gumb mora pritisniti, da bo iz svoje varovanke v vsakem trenutku potegnil najboljše. Ne dvomim pa, da je eden največjih motivov tudi njegova želja spremeniti Tino v globalno zvezdnico. To pa prinaša denar. Pa smo spet pri denarju ...