"Trenutna begunska kriza je resen preizkus. A ne za Evropsko unijo, kot bi nemara lahko zmotno mislili. Gre preprosto za preizkus evropske zmernosti v evropskem političnem spektru. Kot ji zdaj kaže, bo marsikje pogorela," je zapisal Matjaž Trošt. Foto: BoBo
Matjaž Trošt
Matjaž Trošt je RTV-jev dopisnik iz Bruslja. Foto: MMC RTV SLO

Trenutna begunska kriza je resen preizkus. A ne za Evropsko unijo, kot bi nemara lahko zmotno mislili. Gre preprosto za preizkus evropske zmernosti v evropskem političnem spektru. Kot ji zdaj kaže, bo marsikje pogorela. Ne gre za to, da stranke, kot je francoska Nacionalna fronta, ki niso ne leve in ne desne, izkoriščajo strah za to, da zmagajo na volitvah. Ne gre za to, da prevlada ta ali ona stranka, ki svoj politični program utemelji na stališču proti. Gre preprosto za to, da prevlada diskurz, ki je nevreden vsega, kar je prinesla povojna zgodovina Evrope. Evropska unija šteje dobre pol milijarde ljudi. Če prisluhnemo svarilom evropskih voditeljev, potem nas prepričujejo, da prihodnost Unije, njeno ureditev ogroža dober milijon tujcev.

Pomislite, komu so zares namenjene izjave o možnosti razpada Evropske unije, o uničenju schengenskega območja. Dragi moji, meni in vam ne morejo biti, ker nimamo nikakršne možnosti, da bi na kratek rok spremenili tok političnih misli in realnosti, ker od nas res ni odvisno, ali se bodo voditelji Unije za zaprtimi vrati vedli kot ljudje ali kot … politikanti. Ta svarila je tako treba gledati kot poskus vplivanja na spremembo stališč drugih, tretjih. Res je, poseganje po skrajnih izrazih je zgolj odraz nemoči in navsezadnje bizarna oblika pritiska, saj pod vprašaj postavlja točno tisto, kar ne bi smelo biti postavljeno pod vprašaj. To je neodgovorno klicanje k odgovornosti. Prav tako dokaz, kako majhno vrednost imajo v sodobnem svetu besede. Ko je Emile Zola spisal "J'accuse …!", je njegova beseda nekaj štela. Danes "obtožujejo" vsi in vsevprek, besed, ki štejejo, pa je komaj kaj več.

Odzivi Evropske unije na begunsko krizo so tako polni protislovij. Za to, da bi zaščitila lastne pridobitve, območje brez notranjih meja, potrebuje državo, ki ni članica - Turčijo. Ta naj bi v zameno za dveletno trimilijardno financiranje, pospešitev pristopnih in pogajanj o vizumski liberalizaciji zaustavila begunski val v Evropo. Prav tako je moč Unije za ureditev razmer v Siriji, Iraku, Afganistanu tako rekoč nična.

Evropska unija je v tem letu naštela že kar nekaj izrednih sestankov o migracijah. Najprej na temo beguncev, v zadnjem obdobju na temo migrantov. Da, retorika se je spremenila že s tem, da se je spremenil opis tistih, ki nas gledajo izza bodic. Sestanki so zamenjali ukrepanje.

Za to, da sta evropska ureditev in njeno prebivalstvo varna, tako rekoč svobodna, je treba uvesti strožji nadzor, postaviti na mejo tehnična sredstva in kar je še podobnih retoričnih skrivalnic realnega stanja. Raven sprejemljivosti skrajnih ukrepov se je premaknila, spet paradoks, na raven, ki bi jo pred meseci označili za nesprejemljivo. Vse, kar se je na evropski ravni spremenilo od takrat, ko je na splošno zgražanje ograje postavljal madžarski premier Orban, je to, da so ograje postale sprejemljive.

Begunci so marsikje od dobrodošlih postali nezaželeni gosti. Zmaguje strah. A strah nikoli ne zmaga.

Nekoč sem že zapisal, da ima David Cameron prav, ko pravi, da EU potrebuje reforme. V vsebino njegovih predlogov zanje se v tem besedilu ne spuščam. Zgolj uporabljam njegovo načelno stališče za postavitev teze, da se obenem verjetno moti, če pričakuje, da jih je v nekem resnem vsebinskem smislu zdajšnja voditeljska elita Evropske unije zmožna.
Ta kriza je za Unijo kriza najhujše vrste. Ne bo minila, ko se bodo v Bruslju ali na Malti o njenem koncu dogovorili ali ko bodo za tak dogovor nekje našli nekaj milijard evrov. A paradoks je tudi v tem, da morebitnega konca ali omejitev schengenskega območja ne bodo mogli naprtiti migrantom ali beguncem – jasno je, kdo v Evropski uniji odloča oziroma kdo bi to moral početi. To je kriza pomanjkanja voditeljstva in vizije.


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.