Po lanskem dolgotrajnem oklevanju, razkolu v Varnostnem svetu in neuspeli koaliciji za napad na Sirijo je na predvečer terorističnih napadov 11. septembra ameriški predsednik Barack Obama napovedal novo vojno za Bližnji vzhod.

Do 1. oktobra, ko se bo v New Yorku končalo letno zasedanje Generalne skupščine OZN-a, bo jasna koalicija voljnih držav v vojni proti teroristom Islamske države.

Konec tedna so ameriške oblasti objavile seznam 50 držav, med njimi je tudi Slovenija, ki naj bi bile del koalicije voljnih. Čeprav uradno slovenska vlada tega ni potrdila, pa lahko sklepamo, da se je Slovenija na tem seznamu znašla na vrhu zveze Nato v Walesu. Tam so zavezniki namreč obljubili oboroževanje kurdskih borcev za boj proti teroristom Islamske države. Slovenija je, kot je razumeti izjave nekdanjega obrambnega ministra, to odločitev načelno podprla. Za Globus so kolegici Metki Majer na MZZ-ju dejali, da tokratna koalicija ni primerljiva s tisto, ki je pristopila k vilenski izjavi in tako podprla invazijo na Irak leta 2003, pravijo pa, da je tokratna grožnja "realna". Sicer pa je Slovenija v vojni na Bližnjem vzhodu prisotna ves čas z opazovalci v mednarodni misiji na Golanski planoti.

Prav ameriška invazija na Irak leta 2003 in dolgotrajna okupacija sta to državo pahnili v sektaški kaos, terorizem in pokole. Sektaško nasilje v Iraku in vojna v Siriji, ki traja že četrto leto, sta v beg pognala več kot 12 milijonov ljudi. Mej med tema državama že dolgo ni več. Več sto tisoč mrtvih, dnevna bombardiranja civilnih ciljev in uporaba kemičnega orožja so za mednarodno skupnost pomenili le eno: koga podpreti pri zamenjavi režima Bašarja Al Asada? Edina rešitev, ki so jo ponudili za Sirijo, je bila oboroževanje "dobrih" upornikov. In ob vse manjši pozornosti sveta in tekmovanju regionalnih sil za prevlado so se na bojiščih spreminjala zavezništva. In pojavila se je tretja sila, ki se je razglasila za Islamsko državo oziroma ISIS.

Svet je za ISIS izvedel šele, ko so džihadisti z bliskovito akcijo na začetku poletja brez upora zavzeli strateške cilje v Iraku in Siriji, grožnja svetovnemu miru pa je ta skupina postala po javnih umorih in ugrabitvah zahodnih državljanov. Mimogrede, v trenutni obliki je ISIS v Siriji prisoten že vsaj leto dni. "Njihov cilj ni pomagati Siriji, ni rešiti 20 milijonov ljudi, ki živijo v Siriji in drugod po Bližnjem vzhodu. Mednarodna skupnost bo izvajala omejene vojaške operacije, dokler ne bo dosegla, kar hoče, nato pa bo odšla," je Obamovo strategijo za Globus komentiral sirski aktivist Hozam Ibrahim.

Danes so ameriška letala prvič bombardirala domnevne položaje ISIS-a v Siriji, v Iraku pa to – skupaj s Francozi – počnejo že mesec dni. Zanimivo, le nekaj ur pred prvimi bombami je sirski diktator izrazil pripravljenost na sodelovanje v koaliciji proti islamskim skrajnežem. Do zdaj so mu ti posredno pomagali pri obračunih z uporniki na terenu. Zadrega za predsednika Obamo in zahodne zaveznike, ki so do zdaj vztrajali pri odhodu Bašarja Al Asada z oblasti. Tako Asad kot ISIS sta za sekularne Sirce enaka grožnja. "Za nas, ki smo njuni nasprotniki, sta Asadov režim in Islamska država na isti strani, na nam nasprotni. Pobijajo ljudi, zatirajo demokracijo in svobodo," še dodaja naš sogovornik Hozam Ibrahim, ki je zdaj - tako kot več tisoč drugih njegovih sodržavljanov - begunec v Evropi.

Regija je v ognju, o brezizhodnih razmerah pričajo begunci, ki v stotinah ali tisočih vsak dan bežijo čez mejo. Nenavadno tiho je Turčija, ki nad oboroževanjem kurdskih borcev seveda ni navdušena. Kurdski boj za neodvisnost, ki traja že stoletja, je nasproten ambicijam Ankare. Prehodi kurdskih upornikov na turško ozemlje obujajo stara sovraštva in krhajo že tako krhko premirje. Naj spomnimo, da je državljanska vojna med turškimi silami in kurdskimi uporniki zahtevala več kot 40 tisoč življenj. In številni Kurdi, ki danes bežijo s severa Sirije v Turčijo, do te države ne čutijo nobenih simpatij. Da velja tudi obratno, pričajo oboroženi spopadi na turško-sirski meji, kjer pred eksekucijami ISIS-a na varno v Turčijo bežijo predvsem Kurdi.

Konflikti na Bližnjem vzhodu so v središču debat in govorov na zasedanju Generalne skupščine OZN-a; jutri bo nastopil Barack Obama, ki bo večji del govora posvetil teroristični grožnji in pa koaliciji voljnih. A glede na to, da so Združeni narodi ob ameriških enostranskih invazijah v zadnjem desetletju postali nepomembni, je v prihodnjih tednih pričakovati le protokolarna srečanja in maratonske govorance. Jasno je, da samo bombe fenomena, kot je ISIS, ne bodo ustavile. Najbolj pozitivna novica, ki bi lahko prišla iz Palače miru, je srečanje med Vladimirjem Putinom in Barackom Obamo. Dialog med njima je neizogiben, vsaj kar se tiče dogajanja na Bližnjem vzhodu.