Najboljša smučarka zime je sezono rekordov končala tako, kot jo je začela - z navdihujočo zmago v veleslalomu, disciplini, v kateri je začela tako žeti prve uspehe kot brisati solze po razočaranjih. Vmes je nanizala toliko rekordov, da bi potreboval več kot eno kolumno, da bi jih opisal, zatorej jih podajam le v tabelarni podobi.

Vsi rekordi (*) Tine Maze:

Opomba: Navedeni so vsi ženski rekordi in absolutni, ki jih je podrla. Poleg tega je izenačila še dva pomembna rekorda. Poleg Vreni Schneider (1988/1989) je edina, ki je vse veleslalome v sezoni končala na zmagovalnem odru. Hkrati pa je edina ženska, ki je v svetovnem pokalu vodila od prve do zadnje tekme (pri moških je to uspelo le Bodeju Millerju).

Ob omenjenih rekordih morda še beseda o Hermannu Maierju, ki je svojih 2.000 točk osvojil ravno leta 2000. Avstrijec je tisto sezono izpustil večino slalomov (izjema so bili tisti, ki so šteli za kombinacijo), a na voljo je imel 40 tekem, kar pomeni, da je osvojil natanko 50 odstotkov vseh mogočih točk. Črnjanka je imela letos na voljo pet tekem manj, če pa pomislimo še na vse tekme v Schladmingu, ki niso štele za svetovni pokal (a so potekale v isti konkurenci), pridemo do 40 tekem. In če bi štele še tiste točke, bi imela na svojem računu 2.755 točk! To omenjam zgolj zaradi poudarka, kako neverjetno sezono je spisala kraljica zime.

A da naslednje generacije, ki nikoli ne bodo imele priložnosti videti njenih nastopov, ne bodo ostale zgolj pri številkah, zbiram nekaj vzrokov, ki so ustvarili to zgodbo.
- Nadarjenost: Vse se začne s Tino Maze. V teh dneh je sicer lepo poslušati zgodbe in nauke, da se vse da, če je le moč, volja in delo, a potrebna je tudi nadarjenost. Črnjanka je že v otroštvu dokazala, da ima potencial, da poseže po kroni alpskega smučanja - velikem kristalnem globusu.

- Andrea Massi: Nedvomno človek, ki je zunajserijski potenacial spremenil v zmagovalni stroj. Kot se je metaforično izrazil v pogovoru za Val 202, je Tino pobral iz smetnjaka in naredil šampionko. Da je v svoji varovanki naredil miselni preklop, je uporabljal ekstremne prijeme, kot sam pravi, je imel krut pristop in jo je kdaj tudi žalil. Med psihološke prijeme pa spadajo tudi grožnje, da ne bo nastopila na domači zlati lisici.

- Telesna pripravljenost: Massi je v osnovi kondicijski trener in tu se skriva največja prednost pred tekmicami. Tina Maze je vsaj za 10 odstotkov bolje pripravljena od svojih konkurentk, zato lahko bolje prenaša naporen večmesečni ritem, kjer si tekme, menjava disciplin, materiala in s tem tudi tehnike sledijo tako hitro kot menjava pleničk pri dojenčku. Tu ni le 40 tekem, ki jih je letos opravila, ampak še številni treningi smukov. Sadove izjemne fizične pripravljenosti pa pobira ob koncu sezone, ko so tekmice že utrujene in komaj čakajo na slovo od belih strmin.

- Kljubovalnost: Lastnost, ki je po navadi neproduktivna. Ki škodi. Zavira potencial. Ubija talent. Bode Miller jo je nekoč opisal kot "zblojeno". O njenem večnem pritoževanju se je po olimpijskih igrah v Vancouvru razpisala Kaja Sajovic. Morda je kdo pomislil, da so primerjave njenega dometa z Millerjem le mokre sanje, a v letošnji sezoni je to še presegla. Novinar Igor Tominec jo je pred dvema letoma opisal kot "občasno muhasto zvezdnico, do svoje spremljevalne ekipe pa izjemno zahtevno, ki predstavlja vsakodnevni napor za ljudi okrog sebe. Nekateri to laže prenašajo, nekateri težje."

- Nasprotnik več: Kdor podrobno spremlja njeno kariero, se gotovo spomni, da je imela v obdobju samostojne kariere neverjetno število sporov. Število, ki presega meje naključnega. Če se spomnim samo nekaterih: večne zdrahe s Smučarsko zvezo Slovenije, številne menjave serviserjev (Andrej Perovšek, Dušan Kapš in Albert Corbellini), afere (Fu*k you - Lindsey Vonn, afera Frekvenca) in večna trenja z mediji (Vito Divac po Vancouvru 2010, Miran Ališič po Schladmingu 2013). Vse to je gotovo izjemno naporno za samo šampionko (pa tudi tiste, ki so posredno vpleteni), očitno pa izjemno uspešno deluje na področju motivacije.

Čez 25 let se bo v knjigi rekordov še vedno svetilo 2.414 točk in dejstvo, da je nekomu na 35 tekmah v petih različnih disciplinah kar 31-krat uspelo končati med prvimi petimi. A prav bi bilo, da v tem trenutku teh uspehov ne bi le slavili, strokovnjaki iz posameznih področij bi morali te analizirati in se iz te zgodbe tudi kaj naučiti. Za bodoče generacije.

PS: Vam ni všeč, da z izrazom rekord naštevam vse omenjene dogodke? Več o razlagi rekorda v kolumni naslednji ponedeljek.