Kolumne
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 12 glasov Ocenite to novico!
Ajda Pistotnik
Ajda Pistotnik je raziskovalka in vodja projektov ter del kolektiva EnaBanda. Foto: Marko Kumer, EnaBanda

Dodaj v

Zadolženi človek: mit ali resničnost?

Dnevnik nevladnika (7)
27. februar 2017 ob 07:22
Ljubljana - MMC RTV SLO

Trenutna ekonomska in institucionalna ureditev ne deluje. Trgi, ki jim prepisujemo človeške in hkrati božje lastnosti, odločajo o naši prihodnosti; in kar trg zanima, je rast, neskončna rast.

Kako lahko v času neprekinjenih kriz živimo v prepričanju, da ni alternativ trenutni ureditvi, sistemu? To je nesmisel, ki meji na enoumje. Dejstvo je, da so ekonomska pravila družbenopolitični konstrukt, ki ga pišemo ljudje, in niso naravni fenomen.

Kot raziskovalka se pri svojem delu srečujem z razvojnimi vsebinami, ki vključujejo tudi kritiko trenutne ekonomske in institucionalne ureditve. Tak okvir ponuja perspektiva od-rasti, ki naslavlja medsebojno povezane krize pri njihovem sistemskem in institucionalnem središču. Od-rast je predlog, gibanje prostovoljnega družbenega zmanjševanja proizvodnje in potrošništva, za družbeno pravičnost in okoljsko trajnost.

Od-rast zagovarja prosti čas. Predlaga vzpostavitev okoljskih omejitev in prenehanje vlaganja v onesnaževalce. Promovira mesta brez avtomobilov, kampanje proti oglaševanju v javnih prostorih in skupnostno oskrbo z energijo. Pa zadruge, udejanjanje participativnih proračunov, univerzalni temeljni dohodek, izmenjevalnice izdelkov in pridelkov, pobude za pregled dolga ... Namen od-rasti je prevpraševati ustaljene misli, koncepte demokracije, pravičnosti, pomena življenja in dobrega počutja. Vodi nas k zastavljanju pravih vprašanj in poskusom najti prave odgovore.

Pri tem me najbolj fascinirajo vprašanja, povezana z ekonomijo dolga, saj je dolg osrednjega pomena za razumevanje vladavine finančnega kapitalizma, ki je brezobziren režim, ki usmerja gibanje anonimnega trga. Dolg, ki zasužnjuje družbe, zanj ni ovira, ampak je celo ekonomsko gibalo sodobne ekonomije. Predstavlja strateško jedro politik. Vladavina ekonomije dolga gre skupaj z drastičnim omejevanjem demokracije.

Varčevalne politike in vprašljiva rešitev problema naraščajočih javnih dolgov, katerih del je bila posledica reševanja bank, uničujejo ljudi po celi Evropi. Očitno je, da je prevzem evra odprl poti financializacije in zadolževanja, skrb za produktivnost pa je nadomestila špekulativna finančna logika bank in podjetij.

IMF je lani oznanil rekordno visoko raven dolga na svetovni ravni, ki pa še vedno raste. Zato je pregled dolga bistven in prvi korak. Pomeni analizo najemanja posojil, zahteva odgovore na vprašanja, zakaj dolg, kdo je imel od tega korist, koliko obresti je bilo izplačanih, koliko časa ga bomo odplačevali ... Pregled dolga ni le orodje nadzora oblasti ali prestrukturiranja dolga, ampak gre tudi za morebiten odpis dolga z mehanizmom revizije, kar vse skupaj okrepi demokratično kulturo. Dostop do informacij predstavlja nadzor civilne družbe nad delovanjem države, javno porabo in spremljanjem politik. Kjer demokracija zahteva smiselno udeležbo ljudi tudi v ekonomskih razpravah, da le-ti lahko sooblikujejo svoje življenje.

Z zanimanjem spremljam ogorčenje nad idejo odpisa dolga, saj je sprejeta kot bogokletna, skoraj nora. Ampak že stare civilizacije Mezopotamije so poznale odpis dolga prebivalstva – splošno amnestijo, ki jo je kraljev edikt iz leta 2300 pr. n. št. povezoval tudi s »svobodo«. Danes poznamo prakso odpisa tako podjetjem – pri nas ustaljena praksa – kot državam. Norveška je kot upnica leta 2006 priznala odgovornost za nelegitimno dajanje posojil petim državam in se odločila za enostranski odpis 62 milijonov evrov. Poznamo tudi primere, ko je država v vlogi dolžnika. Ekvador je leta 2008 po opravljeni reviziji javnega dolga za 900 milijonov dolarjev odkupil papirje v knjigovodski vrednosti 3,2 milijarde dolarjev in s tem prihranil. Tudi Nemčiji, sedanji gospodarski velesili in največji nasprotnici odpisa grškega dolga, je bil po 2. svetovni vojni 1953 dolg odpisan na Londonski konferenci, ki je državi pomagal hitro okrevati.

Smo torej pred dilemo, kaj spreminjati v sistemu, ki se sam nenehno spreminja in od nas nenehno zahteva prilagajanja in reforme. Če vemo, da temelji na dolgu, je lahko zahteva po razgrnitvi sestave dolga dober začetek za nova razmišljanja zunaj družbe rasti. In za to je tako pomembna pravilna ocena stanja in upravičenosti (legitimnosti) dolga – na tem lahko začnemo razpravo, kako odgovoriti na dolžniške krize, ki dušijo ljudi in države.


Ajda Pistotnik je raziskovalka in vodja projektov ter del kolektiva EnaBanda.

Rubrika nastaja v sodelovanju s CNVOS – Centrom za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.

Ajda Pistotnik , CNVOS
Prijavi napako

Mnenje avtorja ne odraža stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Komentarji
Krimsky
# 27.02.2017 ob 16:29
K naslovu, ki je dober, bi veljalo dodati naslednje:
Miti, v katere verjamemo, so bolj resnični od fizične realnosti tamle zunaj.
~
Ker se po 1. člen Univerzalne deklaracije »vsakdo rodi svoboden« se postavi vprašanje:
Se je rodil zadolžen?

In po 4. členu nas nima nihče pravice spravljati v suženjstvo in tlačansko razmerje s sovražnim zadolževanjem.

Ker pa smo Trnuljčice, kot pravi Ajša, ... se ne bo zgodilo nič ... mirno spite naprej, sanjate princa ... nihče se ne more najesti namesto vas, nihče ne more sneti verig 'mita o zadolženosti' namesto vas ... lahko pa prišepnem, da lisice niso zaklenjene ...
karambo
# 27.02.2017 ob 21:34
Genialno.

Nova razvojna stopnja:
* Homo habilis
* Homo erectus
* Homo neanderthalensis
* Homo sapiens (sapiens)
* Homo debtum
mmeeddoo
# 27.02.2017 ob 09:14
@ajša555

V vsakem sistemu je najšibkejši člen človek.
Vsak sistem je bil zastavljen premišljeno in pravično. Na žalost, pa se vedno najdejo tisti, ki iščejo in izkoriščajo krivine. Vprašanje je predvsem, kje po hirearhiji so ti ter če in kako sistem sankcionira take.

Kot praviš, je prejšnji sistem poskrbel za malega človeka ... ampak, saj zato pa imamo državo. Zakaj bi namreč podpirali državo, ki nas sili v zasebno oz. samoplačniško zdravstvo, zasebno šolstvo, v konkurenčne plače, daje delodajalcu pravico odpovedi službe brez razloga in mu dopušča neplačevanje obveznosti? Za to res ne vidim potrebe po dodatnih nepotrebnih jedcih, ki iz dneva v dan samo iščejo načine, kako nam še dodatno otežiti življenje.

V prejšnjem sistemu je krivine izkoriščal predvsem mali človek. Pa ga je sistem slej kot prej poiskal in ustavil.
V tem sistemu pa ga ravno varuhi sistema najbolj izkoriščajo - brez sankcij. Pa nič ne kaže, da mislijo kaj nehat. še vedno bolj so predrzni oz. "pregledni".
sloko
# 28.02.2017 ob 00:08
Me zanima če bi odpisala dolg Janezu Janši ali Donaldu Trumpu? Hypocrisy!
ajša55555
# 27.02.2017 ob 08:14
Dobro napisano !
Toda žal je to samo kolumna in folk ne jemlje takih zapisov preveč resno, čeprav je takih zapisov na spletu nešteto. Lahko bi rekla, da že vrabci na stehah čivkajo, da smo zabluzili.
A so krive vlade ? Ne !
Krivi za nastalo situacijo smo ljudje, ki smo zaspali na lovorikah socializma, kjer ni bilo potrebno razmišljati s svojo glavo, ker je sistem poskrbel za naše blagostanje, imel si službo, stanovanje, dopust v počitniški hišici ali prikolici napol zastonj, dobil si ozimnico.....vsega ravno toliko, da se ni splačalo pritoževat.
Imeli smo tudi urejeno zdravstvo, ker je vsak poznal nekoga, da je preskočil vrsto, če je bilo potrebno, za malo več pa skromno darilo ali plava kuverta....
Tudi izobraževanje je bilo urejeno skoraj brezplačno, predvsem pa za tiste, ki so slepo sledili sistemu in niso bili uporniški. No, to slednje velja še danes. In zato imamo danes izobražen kader, brez svojega Jaza, brez hrbtenice, brez svojih ambicij na položajih, ki vodijo Slovenijo in zato gremo počasi v maloro.
Ljudi, ki razmišljajo, ki mislijo nimamo ne v JU, ne v vladi, ne v medicini, ne v šolstvu....naj mi ne zamerijo tisti na katere sem pozabila. ;)
Ljudje verujejo, še vedno, v politike, v šolnike, v zdravnike, v športnike, v zvezdnike, v reality showe ... predvsem pa v denar in potrošništvo.
Ali to pomeni, da moramo zamenjati ljudi ? Ja, dobro vprašanje.
Pa lep vsem prebujenim in vsem trnuljčicam.
Dnevnik nevladnika
link
Kako pa kaj vaš sluh?
8. september 2017 ob 06:40 "Kar tjale k steni stopite." Šepet. "Slišite?" "Slišim," odvrnem zdravniku. "Tudi z vašim sluhom je vse v redu," je zadovoljen zdravnik na rednem službenem pregledu.
Več novic ...
Kazalo