Kolona prebežnikov. Foto:
Kolona prebežnikov. Foto:
Romana Kocjančič
Sestra Romana Kocjančič vodi oddajo Obzorja duha. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

To zatrjujejo v tem trenutku številni, ko se srečujemo s tisoči prebežniki, ki se prebijajo čez meje vzhodne Evrope v obljubljeno zahodno deželo.

Generalni tajnik Svetovnega sveta cerkva, pastor Olav Fykse Tveit, tudi pravi, da so v tej največji humanitarni krizi na preizkusu naše človeške vrednote in krščanska dediščina. Torej je na preizkusu vsak Evropejec, tudi tisti, ki se je vrnil z bojišča za Islamsko državo na Bližnjem vzhodu.

Pretekli torek sta se v upanju za dogovor glede vzpostavitve miru srečala voditelja velesil Vladimir Putin in Barack Obama. Ni se jima uspelo dogovoriti. Verjetno ni razlog samo sirski predsednik Bašar Al Asad, ali obstane do vzpostavitve miru ali se že zdaj umakne, ampak glavni dirigent svetovne politike in družbenega življenja v tem trenutku: zlato tele denar in kultura "biti prvi".

Komisija škofovskih konferenc in Svetovni svet Cerkva zatrjujete, da moramo iskati evropsko rešitev skupaj. Tudi ni v moči preprostih državljank in državljanov Evropske unije, da ugotovimo, ali stoji v ozadju prometne balkanske transverzale prebežnikov sunitsko-islamistično gibanje, ki želi uničiti socialni pravni zahodni red, ali glas nacionalistov zaradi predhodnih volitev v Turčiji ali res sam sirski predsednik Bašar Al Asad. Zagotovo drži eno - da bosta Evropo rešila naša človeškost in sodelovanje in tudi predstavnikom držav Evropske unije jasno nakazala, na čem mora biti zgrajena Evropska unija. Ali ni to tudi tisti temelj, na katerem so očetje Evrope po drugi svetovni vojni postavili v resničnost idejo Evropske skupnosti, da se tragedija svetovne vojne ne bi več ponovila? Solidarnost.

Tisoči prebežnikov, ki bodo v prihodnjih dneh prišli do naših meja, ker so v matični državi preganjani zaradi vere, narodnosti in pripadnosti določeni skupini, ali migranti, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite, ampak prihajajo, ker upajo na človeka dostojno deželo, postavljajo pred nas izziv, da oblikujemo svojo identiteto: kdo smo, kaj želimo. Vsekakor smo najbolj zadovoljni, če se usmerjamo navzven, in ne "vase", če odgovorimo na zlo z dobrim. Vsak izmed nas lahko pomaga pomoči potrebnemu. Dobrota nas poveže z drugimi, ki podobno razmišljajo, in le skupaj lahko nekaj lepega ustvarimo.

Na spletnih straneh ene večjih humanitarnih krščanskih organizacij so zapisali, da prebežniki, ki prihajajo k nam, niso žejni vode, ampak ljubezni. Če nimamo materialnih sredstev, imamo drobno dejanje ali profesionalno usposobljenost, s katero damo prihajajočemu tujcu varnost, in da smo strpni. Knjiga Cena, ki sem jo plačal nam o tem pove, da čeprav nas je strah nasilja in terorizma, lahko dobro premaga tudi najbolj zagnanega zločinca. O tem pripoveduje Mohamed Al Saida Al Musav iz pomembne iraške šiitske družine.

Barack Obama je na generalni skupščini Združenih narodov, kjer so se pogovarjali o trajnostnem razvoju po letu 2015, dejal, da vojaške dejavnosti ne bodo zagotovile zmage nad skrajneži, ampak dostojanstvo do vsakega človeka. Tako smo vrnjeni k vprašanju, kdo sem, kaj želim živeti, in da na to odgovorim z dejanji, s katerimi je na naši celini nekaj tega prav zaradi mene že navzoče.