Beremo
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 11 glasov Ocenite to novico!
Tone Kralj in prostor meje
Zgodovinar Egon Pelikan se v delu Tone Kralj in prostor meje poglablja v proti fašizmu usmerjene simbole, ki jih je slikar skril v svoje stenske poslikave primorskih cerkva. Foto: Cankarjeva založba
Tone Kralj: Rapallo, 1943.
Tone Kralj: Rapallo, 1943. Foto: Arhiv Pokrajinskega muzeja Koper
Tone Kralj
Tone Kralj (23. avgust 1900, Zagorica pri Dobrepolju - 9. september 1975, Ljubljana) je teme za svoja dela iskal na različnih mestih. Njegov opus poleg družinskih portretov zaobjema zgodovinske prizore kmečkih uporov in vojn, kmečkega in delavskega življenja ter biblijske prizore. Njegov stilni razvoj sledi od secesije prek ekspresionizma, nove stvarnosti do t. i. monumentalnega realizma v letih po drugi svetovni vojni. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, leta 1972 s Prešernovo nagrado. Foto: Dlib/Arhiv NUK

Dodaj v

Egon Pelikan: Tone Kralj in prostor meje

Cankarjeva založba, Ljubljana, 2016
24. april 2017 ob 12:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Toneta Kralja, mlajšega brata slikarja in kiparja Franceta iz Zagorice pri Dobrepolju, je življenjska pot že zgodaj povezala s Primorsko.

V letih 1926–1930 se je trikrat udeležil Bienala v Benetkah in imel odmevne razstave tudi v drugih evropskih prestolnicah in na ozemlju, po prvi svetovni vojni priključenem kraljevini Italiji. V tem času je začela nastajati tudi serija poslikav cerkva na območju, skozi katero so v preteklosti potekale različne razmejitve, zgodovinar Egon Pelikan pa ga pomenljivo imenuje prostor meje.

V nadaljevanju avtor monografije posebej komentira nekatere najbolj značilne in ideološko sporočilne Kraljeve poslikave in ob njih reliefni križev pot ter politično programski sliki Rapallo in Cirkus nazi s konca leta 1943 v cerkvi v Slivju. Obe, čeprav ne sodita med cerkvene poslikave, poudarja Pelikan, razodevata "slikarjevo razumevanje slovenske narodne zgodbe in dogajanja na Primorskem po prvi svetovni vojni, pod fašizmom in v drugi svetovni vojni". Bolj ko se je bližal poraz sil osi, drznejši je postajal umetnik. Vse pogosteje in z manj zastiranja ali dvoumnosti je v svoje upodobitve trpljenja Slovencev, povezanih z barvami trobojnice, vključeval vedno bolj groteskne portrete Mussolinija, D’Annunzia, Hitlerja in drugih poglavitnih krivcev za vojno zlo, ki je z japonskim ekspanzionizmom na Daljnem vzhodu, ki ga tudi ni spregledal, zajelo ves planet.

Notranje poslikave več kot štiridesetih cerkva na Primorskem, ki so ostale onstran rapalske meje, so vsekakor najbolj monumentalen del umetniškega opusa Toneta Kralja, slikarja, grafika, ilustratorja in oblikovalca. O teh poslikavah, posamičnih ali več skupaj, nastalih predvsem do konca vojne, je bilo že veliko zapisanega. Posamezni umetnostni zgodovinarji so postavljali v ospredje različne elemente, detajle in ozadja, tudi očitne protifašistične poudarke na freskah, ki se jih ni dalo spregledati, vendar so jih pustili nekako nedorečene. Zgodovinar Egon Pelikan, izvrsten poznavalec novejše zgodovine tega območja, je naredil velik korak naprej.

S sklicevanjem na raziskave v zadnjem poldrugem desetletju, zlasti o življenju in delu Virgila Ščeka in tajnem delovanju primorske duhovščine pod fašizmom, je povzel svoje dotedanje ugotovitve in razmišljanja drugih raziskovalcev ter jih strnil v strukturo, v kateri ni bilo prostora za improvizacije in naključja. V obdobju, ko je fašizem uničil vse slovenske denarne in kulturne ustanove ter izgnal večino izobraženstva, je slovenska duhovščina ostala edina obrambna sila pred popolnim poitalijančenjem slovanskih ozemelj na vzhodu. Združena v tajno antifašistično organizacijo, ki jo je vseskozi denarno podpirala beograjska vlada z Antonom Korošcem, se je duhovščina pritiskom uspešno postavila po robu prav s Kraljevim slikarstvom. Izkazalo se je, poudarja Pelikan, da je za subverzivno delo likovna umetnost veliko primernejša od literature, govorjene besede in celo od cerkvenega petja.

Kljub vsej konspiraciji je nekajkrat le za las manjkalo, da fašistični ogledniki niso razkrili dejanskega sporočila Kraljevih slikarij. V Lokvi pri Divači spomladi 1943 je karabinjerska inšpekcija slikarja presenetila sredi dela. V zadregi se jim je zarežal, kot da bi bil trčen, kar sta župnik Anton Požar in Virgil Šček, ki je prebival pri njem, nemudoma izkoristila za razlago, da je podobar pod stropom bebec, ki so ga najeli iz usmiljenja. Fašisti so odšli, ne da bi zahtevali še kakšno pojasnilo.

A kot da vse to ni bilo dovolj! Spomladi 1945 se je Tone Kralj, ne da bi za to dal kak povod, znašel tudi v vrtincih slovenskega bratomornega boja. Sumljiv je bil enim in drugim in oboji so ga začeli obravnavati kot izdajalca …! Postrani so ga gledali tudi po vojni, ko se je v novih okoliščinah usmeril predvsem v socialno tematiko in s tem k tistemu delu svojega idejnega programa, ki je bil z novim režimom vsaj pogojno združljiv, čeprav hkrati ni skrival svojega nasprotovanja enoumju in diktaturi. Obenem je slikar na drugi strani nove meje v cerkvah, ki so ostale na slovenskem etničnem obrobju v Italiji, in se zanje razmere niso spremenile, tako rekoč do smrti nadaljeval predvojno motiviko.

Iztok Ilich, iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS).


V današnji oddaji S knjižnega trga ne zamudite ocene pesniške zbirke Ivana Dobnika Magični pesniški izreki, zbirke kratkih zgodb Opazovani, kriminalnega romana Jožeta Strutza Sanjska dežela in zbirke esejev Borisa Paternuja Premisleki o književnosti. Recenzije so napisali Cvetka Bevc, Aljaž Krivec, Lev Detela in Matej Bogataj. Redaktor Vlado Motnikar. Danes ob 17.30 na 3. programu Radia Slovenija, Ars.

Prijavi napako
Komentarji
povzetek
# 24.04.2017 ob 12:41
Ja, manj likovnega znanja se začne že v osnovni šoli.
sssitrap
# 24.04.2017 ob 12:54
Obožujem Kralja! Njegova "Kmečka svatba" je ena najboljših slovenskih slik vseh časov. So pa njegove freske po primorskih cerkvah bolj zanemarjene in v slabem stanju. Njegova hčerka zato vodi fundacijo, ki zbira denar za njihovo postopno obnovo.

Za tiste ki vas zanima imate na youtubu tudi zanimiv enourni dokumentarec z naslovom "Tone Kralj - Svetovi ustvarjalnosti".
mend055
# 03.05.2017 ob 13:10
Res je nenavadno, da učenci po skoraj 500 urah likovne vzgoje v vseh devetih razredih osnovne šole, le to zapuščajo slabo likovno opismenjeni. Vsaj tako pravijo v srednjih šolah, kamor ti učenci pridejo po osnovni. Kaj bi bil razlog za slabo znanje... manj razvite sposobnosti in spretnosti ...
mend055
# 03.05.2017 ob 13:08
Se oglašam še en občudovalec njegove ''Kmečke svatbe''.
mend055
# 24.04.2017 ob 12:24
Kakšni mojstri takratnega upodabljanja, na kolikih žanrih ...! Kakšen mojster Kralj T.!
Obvladovanje obrtno-metjejskih spretnosti, z jasno vizijo za dati formo vsebini .... Čisto drugače takrat, kot na primer danes, ko v galerijskih prostor vložimo 3 hlode, dve plastična vrečki in glaž medu, kritiki pa v tem (lahko ja, lahko ne) vidijo neznansko umetnost sodobnega časa, avtorjev odziv na družbeno problematiko ...

Novi časi, novi prijemi ... pa manj LIKOVNO OBRTNEGA ZNANJA kot temeljnega.
Kazalo