Beremo
(3)
Roman je prevedla Anita Jadrič. Foto: Cankarjeva založba
Elena Ferrante
Tretje delo Neapeljskega cikla je najboljša izdaja v literarnem kvartetu Elene Ferrante. Foto: Cankarjeva založba

Dodaj v

Elena Ferrante: O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo

Cankarjeva založba, 2018
1. december 2018 ob 17:37
Ljubljana - MMC RTV SLO

Tretja knjiga Neapeljskega cikla je, to je treba takoj poudariti, najboljša izdaja v literarnem kvartetu Elene Ferrante, ki dogodivščine prvoosebne Elene in njene najboljše prijateljice ter antagonistke Lile postavi v čas odraslosti ali, kot veleva podnaslov, "srednja leta".

O tistih, ki bežijo, in tistih, ki ostajajo je brzostrelen, navdahnjen in emotivno prepričljiv portret mladenke, ki zbeži iz Neaplja, se poroči z dolgočasnim univerzitetnim profesorjem, mu rodi dva otroka, se ustali v kultiviranih Firencah in spiše literarno uspešnico. Je takšna oseba sploh lahko nesrečna? Seveda, je neprizanesljiva Elena Ferrante, ki Elene Greco ne označi le za begunko, temveč nazadnje tudi za poraženko, sploh v odnosu do večno tekmovalne in neizprosne Lile, na proletarsko realnost obsojene upornice, ki zavrže moža, statusne simbole in udobje neapeljske ekonomske elite in živi v nekonzumiranem razmerju s prijateljem ter tolče revščino v tovarni z mesninami, kjer jo skušajo znanci nagovoriti za razredni boj proti izkoriščevalskim lastnikom in fašistom.

Tretji roman je postavljen v politično razgreto okolje sedemdesetih let, ko čez italijansko mejo niso pljusknili le odmevi maja '68, temveč tudi nasilne dejavnosti nemških teroristov. Tolčeta se radikalna levica in desnica, lastniki tovarn in elita neapeljskega podzemlja doživljata brutalne napade, toda še preden roman prepoji pretirano militantna miselnost, ga Ferrantejeva umiri; v drugi polovici bosta Elenin introspektivni delirij in razdvojenost enako silovita kot oboroženi spopadi na neapeljskih ulicah, njen notranji nemir enako uničujoč kot čustvena agonija junakinje Dni zavrženosti, še vedno najboljšega avtoričinega romana, s katerim se je prvič predstavila slovenskim bralcem.

Naslov romana je zgovoren, obenem določi geografski in moralni položaj obeh junakinj. Medtem ko Lila ostane v Neaplju in se z lastno inteligenco in brezkompromisno trmoglavostjo znova dvigne po družbeni lestvici, obenem pa ostane zvesta svojim načelom, Eleno okolica dojema kot žensko, ki se je "dobro poročila" in si tudi s pomočjo moževih visokih zvez odprla številna vrata. Kultivirani italijanski sever Eleni odpre pisateljske možnosti, čeprav bo strast in motiviko vedno znova lahko našla le v avtohtonem južnjaškem okolju, ki je hitro destruktivno, sploh do žensk v zadrtem patriarhalnem okolju. To je roman o razdvojeni Italiji in ranjenem prijateljstvu; dekleti se neprestano zbližujeta in razhajata, testirata zvestobo, toda bolj kot se zdi, da sta različni, bolj se njuni življenji zrcalita; obe rodita, negujeta strast do istega moškega iz mladosti, pustita svoja moža. Predvsem pa se vseskozi opotekata med odtujenostjo in pripadnostjo.

Simon Popek
Prijavi napako
Komentarji
oleander_in_pes
# 04.12.2018 ob 12:40
Mogoče bi komentatorko majčkeno dopolnil, da je roman dober tudi za moške (ki klišejsko - realnost se pač kaže kot šablona - neženirano odhajajajo, medtem ko morajo ženske zgrabiti za roge vse pritikline, ki jih razpad družine postavi prednje). Šovinisti se s takimi "malenkostmi" ne obremenjujejo ...
Ni mi pa jasno, zakaj "zavrženost", zakaj ne "zapuščenost" v naslovu?
espa~a
# 03.12.2018 ob 11:40
Dnevi zavrženosti je dober roman, tudi za ženske, ki si upajo priznat, da odhod moškega in razbitje družine zamaje tla pod nogami in spremeni življenje.
anomis
# 02.12.2018 ob 14:57
Dnevi zavrženosti so lahkoten bralni zalogaj, ki bi ga lahko priporočili kot masturbatorski motiv za šoviniste. Težko je verjet, da bi takšno napihnjeno mazohistično limonado o ženski, ki razen da živi za moškega, nima kaj počet v življenju, napisala ženska. Toliko zastarelih klišejev o ženski na kupu je težko prebrat kjer koli v literaturi.
Beremo
link
Marcel Štefančič, jr.: Ivan Cankar – eseji o največjem
6
12. december 2018 ob 19:43 Marcel Štefančič jr., avtor osupljivega niza knjig, že na prvi strani nove knjige s 16 eseji o Cankarju, največjem, udari po bralcu tako neprizanesljivo, kot je po njegovem mnenju tudi pisatelj v ...
Več novic ...
Kazalo