Janez J. Švajncer je dober poznavalec vojaške in politične zgodovine, za knjigo o generalu je izbrskal in nabral veliko širšim množicam do danes neznanega gradiva in podatkov, jih lucidno povezal in analiziral. Foto: Arhiv NUK
Janez J. Švajncer je dober poznavalec vojaške in politične zgodovine, za knjigo o generalu je izbrskal in nabral veliko širšim množicam do danes neznanega gradiva in podatkov, jih lucidno povezal in analiziral. Foto: Arhiv NUK

Človek težko verjame, da je želja po oblasti in nadvladi včasih tako divje neustavljiva, da lahko izbriše tudi zgodovinska dejanja velikih ljudi. Ali tiste, ki so svoj narod reševali pred tujcem, celo obtoži narodnega izdajstva.

Bralce bodo najbrž zbodle nekatere piščeve grobe pripombe in kritike na osebni ravni, ki knjigo nekoliko rumeno obarvajo. Škoda. Foto: BoBo

Tematika je zaradi različnih razlogov precej vroča – ne le zaradi stote obletnice začetka prve svetovne vojne in odprtja Maistrove rojstne hiše v Kamniku, ampak k temu dodaja še trdo zveneči zamolčano na koncu naslova. In naj za piko na i dodamo še mi: upravičeno.

Na zadnji platnici v dokumentarnem slogu napisane knjige lahko preberemo, da se je Janez J. Švajncer z obujanjem spomina na Rudolfa Maistra začel ukvarjati že kot mariborski študentski voditelj leta 1968, da je leta 1978 nasprotoval odstranitvi Maistrovega kipa iz mariborske občinske zgradbe, zaradi česar so ga odstavili z mesta glavnega urednika časopisa Večer. Vendar z raziskovanjem in predstavljanjem generala in njegove zgodovinske vloge ni prenehal niti takrat niti kdaj pozneje.

Kje in kdaj se je rodilo Švajncerjevo navdušenje nad generalom Maistrom? Resnični spiritus agens je bil njegov gimnazijski profesor Jože Benkovič, česar se avtor takole spominja: »Tako nam je med neko uro zemljepisa na vsem lepem in skoraj gotovo ob čisto nepomembnem povodu začel pripovedovati o generalu Maistru. Lahko bi rekel, po tem, kar sem vedel do tedaj, o drugačnem generalu Maistru. Seveda smo vedeli zanj, toda nič posebnega, in ob slavljenih herojih tistih časov je bil videti nepomemben in zakopan v davni nekako nejasni zgodovini. Med tisto uro zemljepisa pa je z ognjevitimi profesorjevimi besedami in razlagami zares stopil v naš čas in postal naš. Tako živo je govoril o njem, tako ga je predstavil, njega in njegova dejanja, zaradi katerih smo mi danes lahko v slovenskem Mariboru, da sem razumel, kdo je bil in kaj. Takrat je moj ljubi profesor Benkovič zasejal seme, ki je potem z menoj hodilo skozi vse življenje.«

O takratnem ozračju veliko pove že izbrani odlomek, v naslednjih poglavjih, ki govorijo o Maistrovih odločnih posegih v slovensko zgodovino, prijateljih in sovražnikih ter še marsičem, pa avtor vse to le še stopnjuje. Tako na primer ob znanih velikih imenih iz NOB analitično razmišlja, zakaj se nobena slovenska brigada ni imenovala po tem vélikem slovenskem možu, kot ga je ob neki priložnosti menda označil celo Tito. Pokaže na precej previdno, v meglo zavito in hkrati prebrisano vedênje nove oblasti do generala. Skupaj z avtorjem tudi bralec raziskuje, kdo so bili tisti glavni krivci za tako izrazito negativno ali torturno Maistrovo podobo ter pozneje za odrinjenost daleč čez rob spomina.

Janez J. Švajncer je dober poznavalec vojaške in politične zgodovine, za knjigo o generalu je izbrskal in nabral veliko širšim množicam do danes neznanega gradiva in podatkov, jih lucidno povezal in analiziral. Toda pri pri predstavljanju literarne in kulturne plati generalove osebnosti mu gre veliko slabše. Njegova ocena Maistra pesnika gladko pade v primerjavi s tisto, ki jo je v časopisu Kronika slovenskih mest objavil slavist, literarni zgodovinar in pesnik Janko Glazer: »… z najboljšim, kar je ustvaril Maister pesnik, predvsem s svojimi slavospevi naši zemlji, bo prav gotovo živel nesmrtno, kakor bo nesmrtno živel z zgodovinskim delom, ki ga je izvršil Maister vojak«.

Vsekakor opozarjanje na to, da je imel Maister mnogo darov, niti za kanček ne zmanjšuje njegove vojaške, poveljniške vloge. Nasprotno! »To, kar je storil z osvoboditvijo Maribora, je bil zmožen storiti samo umetnik,« si na začetnih straneh knjige nasprotuje celo Švajncer sam. Prav v tem poglavju pa bodo bralce najbrž zbodle tudi nekatere piščeve grobe pripombe in kritike na osebni ravni, ki knjigo nekoliko rumeno obarvajo. Škoda.

Čeprav je Švajncerjevo delo General Rudolf Maister – zamolčano preveč obloženo s podrobnostmi, bo vsakomur pustilo nazoren vtis o tem, zakaj je med ljudmi tako dolgo vztrajala podoba Rudolfa Maistra konservativca, buržuja, sovražnika delavskega razreda, revolucije in diktatorja. Človek težko verjame, da je želja po oblasti in nadvladi včasih tako divje neustavljiva, da lahko izbriše tudi zgodovinska dejanja velikih ljudi. Ali tiste, ki so svoj narod reševali pred tujcem, celo obtoži narodnega izdajstva.

Alenka Juvan, iz oddaje S knjižnega trga na 3. programu Radia Slovenija (ARS).

Človek težko verjame, da je želja po oblasti in nadvladi včasih tako divje neustavljiva, da lahko izbriše tudi zgodovinska dejanja velikih ljudi. Ali tiste, ki so svoj narod reševali pred tujcem, celo obtoži narodnega izdajstva.