Ljubezenski pobegi je zbirka sedmih kratkih zgodb, ki raziskujejo prefinjene odtenke ljubezni (in drugih demonov) v moralnem blodnjaku povojne Nemčije. Pripovedi nas vpletajo v različna obdobja in kraje, od razpolovljenega Berlina pa do vrvečega New Yorka današnjega dne, bolj ali manj vse pa v središče postavljajo moške srednjih let, prežete z različnimi odtenki iste tesnobe in hrepenenja. Ozračje nelagodja in brezkompromisnega izpraševanja vesti, ki veje skozi roman Bralec, je tudi v Schlinkovi drugi knjigi, ki v nas obenem budi tudi fatalistični sum, da je vsako naše občutje, bodisi sreče ali obupa, pod težo okoliščin in zgodovinske resničnosti preklemano ničevo.

Bernhard Schlink bo v svetu verjetno vedno ostal znan kot avtor Bralca, zgodbe o erotični obsedenosti najstnika s starejšo žensko, za katero se izkaže, da je bila paznica v koncentracijskem taborišču. Roman je pomenil preizpraševanje vesti, kateremu se ne izogne nobena generacija povojne Nemčije, obenem pa je Schlink na straneh svoje knjige zopet oživil obdobje tretjega rajha, ki ga je v svojih delih "mrcvarilo" že toliko pisateljev, da je okamenelo v skoraj nespremenljive klišeje.

Schlink v svojih delih koplje globlje kot zgolj do temnih skrivnosti - pa naj bodo te last posameznika ali celega naroda - in išče resnični obraz stvari, razloge za naša dejanja, ki se jasno pokažejo šele, ko odmislimo vso navlako zgodovine, družbenega položaja, spola in jezika. Na dnu je vedno ljubezen: ljubezen kot izdaja, ljubezen kot krivda, ljubezen kot navada in kot boj proti monotoniji vsakdana.

Prva in morda najboljša zgodba v zbirki, Deklica s kuščarjem, odpira že znano temo obsesije mladega moškega, tokrat s sliko, za katero se izkaže, da je v last družine prišla kot vojni plen nacističnih oficirjev. Še preden se fant dokoplje do skrivnosti umetnine v očetovi pisarni, ga slika "prisili", da laže svojemu dekletu in tako postane simbol nacistične zapuščine. Ne le da se z lastništvom slike iz roda v rod prenaša krivda njene kraje, iz src svojih lastnikov izrinja tudi sposobnost ljubezni in pristnega navezovanja stikov s soljudmi.

Obrezovanje pripoveduje zgodbo o ljubezni med Nemcem Andijem, ki študira v New Yorku, in Sarah, ameriško Judinjo, katero družinska preteklost povezuje s krvavo resničnostjo Auschwitza. Andija na tihem moti bojevit odnos mlade generacije Judov, ki holokavsta ni doživela, a se počuti z njim globoko zaznamovana (ko mu Sarah reče, da ga ljubi, "čeprav je Nemec", se zaveda, da on nikoli ne bo mogel reči, da jo ima rad "čeprav je Judinja"): nekaj desetletij pozneje in zdaj je situacija obrnjena, Judje vkalupljajo Nemce. A Andi se je v imenu ljubezni pripravljen simbolično žrtvovati. Da bi bolj spadal v njen svet, da bi z njega malce dvignila breme zgodovinske krivde, premaga svoj strah in se da obrezati - le zato, da se izkaže, da Sarah nikoli prej ni bila pozorna na "stanje" njegovega penisa.

Ko se bralec prebije skozi vseh sedem zgodb, ima občutek, da je preživel več kriz srednjih let zapovrstjo. In čeprav se je Schlink loteval majhnih, intimnih zgodb, so njihove implikacije bolj razsežne: kako lahko nekdo živi s svojimi starimi grehi? Je krivda dedna? Ali junaki, v morju malih izdaj in odtekanja ljubezni, sploh še lahko najdejo svojo pravo identiteto? Natančna obdukcija človeške duše, v kateri se lahko, če je iskren, najde prav vsakdo.