Galerija Škuc bo vse do 28. julija ulico v starem delu mesta spremenijala v kulturno središče. Vsak dan med 17.00 in 23.00 si bo mogoče ogledati različne glasbene, literarne in gledališke predstave ter še mnogo več.

21. julij 2006

Petek in z njim začetek osemdnevnega druženja pred Škucem. Naj izkoristiva današnje uvodne vrstice za kratko predstavitev, kaj se skriva pod imenom Dobimo se pred Škucem. Prireditev, s katero smo začeli pred štirimi leti, združuje glasbene, literarne, gledališke, potopisne in filmske večere, razstavi, ustvarjalne delavnice za otroke in Škucevo tržnico - brezplačne kulturne večere, ki smo jih umestili v mesec julij z namenom dopolniti in popestriti poletno dogajanje v Ljubljani. Hkrati je to tudi priložnost in promocija za mlade slovenske ustvarjalce, ki sodelujejo pri projektu.

Naša vsakoletna druženja niso vseskozi enaka. Vsako leto skušamo program popestriti in obogatiti z novimi dogodki in s tem povabiti kar najširši krog obiskovalcev, da se nam pridružijo pred Škucem. Pri tem pa nam zadnja leta uspešno pomagata še Društvo Pozitive in Pravična trgovina 3 MUHE.

Poleg že utečenega programa za letošnje dogajanje načrtujemo naslednje novosti: potopisna večera, ustvarjalne delavnice kaligrafije, turnir afriške igre oware, filmski projekciji in razširjen glasbeni program, ki vključuje kar osem koncertov. Pa kaj več o programu v naslednjih dneh.

Vsako leto poskrbimo tudi za zanimivo scenografijo malega odra pred Galerijo Škuc na Starem trgu 21 in letos je za zanimivo sceno poskrbela arhitektka Petra Gaber Jovanovič.

Upava, da nisva za začetek preveč naložila. Zdaj pa nazaj na današnji dan.

Na vrhuncu sonca in vročine je ekipa Škuca začela enotenje delovnih sil. Zbirajoči se tam od trinajste ure dalje smo začeli pripravljati sceno, preurejati prostor, razobešati eksponate ... Močni zavoljo naših strumnih tehnikov in ozaljšani z brhko ekipo društva pozitivk in utečeni v naših stalnih nalogah smo bili delu kaj kmalu kos.

Galerija je transformirana v dva zaodrja, razstavni prostor s fotografijami Bojana Breclja o mehiških Indijancih Las Abejas in v pisan in poln pravi pravcati supermarket s srebrnimi košaricami in vozički iz časov socializma, ki jih boste lahko polnili z izdelki mladih ustvarjalcev. Seveda ne morete mimo super pop-soc blagajne na rožnatem pultu, za katero vas bo sprejela prijazna prodajalka, vsak dan druga, morda kdaj celo katera izmed ustvarjalk, zato pridite in se prepričajte.

Ulica pred vrati galerije bo vsak večer prizorišče gledališko-glasbenih dogajanj in v trenutku, ko tole zapisujeva v dnevnik, je še vedno polna poslušalcev zasedbe Lovro Ravbar Erik Marčeta jazzet. Današnja odrska uvertura pa je bila lutkovna predstava za najmlajše Bajka o kraljevi češnji.

Temperatura se je komaj kaj spustila, pod fasadami starotrških hiš, ogrnjenih v saksofon in piano, v petkovo noč, pred Škucem - s Škucem - naprej!!!

Jasmina Kožar in Žiga Tomori

Sobota, 22. 7. 2006

Naš prvi zmenek pred Škucem je uspel in danes so stvari že skoraj utečene. Vročina je spet zelo huda, ampak mi se ne damo. Ob 16. uri naša tehnična ekipica pridno postavlja oder in sceno, ki je vsak dan drugačna, ker se prilagaja dogajanju na odru. Ob 17. uri odpre svoja nakupovalna vrata Supermarket v organizaciji društva Pozitive in obiskovalci že nestrpno hitijo pomerjat oblikovalske izdelke, ki so danes v akciji. Eni pa se raje izognejo nakupovalni mrzlici in si v hladu galerije ogledajo fotografsko razstavo z zanimivimi pripisi o mehiških Indijancih, Las Abejas. In da ne pozabimo, danes je na našem programu majhna sprememba. Dodali smo mu gledališko predstavo za otroke Klovna. Ta bi morala naše najmlajše zabavati že včerajšnjem odprtju, ampak se je žal klovn Gladiola izgubil na poti v Škuc, s pomočjo Sirotke pa se je danes le pojavil in že pridno vadita.

"Pridnost" pa se je zgodila še na našem vrtu, skritem zadaj za hišo in dostopnim skozi galerijo. Trava je pokošena in tla pometena in vse skupaj že čaka na živžav otrok, ki bodo jutri lahko ustvarjalni na delavnici Škucevih packarij, Lutke na prstkih. Tako bodo lahko z lutkicami iz Peruja ustvarjali fantazijske predstave in urili domišljijo v prijetni senci in umaknjeni pred očmi in vrvežem ulice nemoteno uživali v sanjskih svetovih.

Zdaj pa poglejmo, kaj ponuja današnji Teater v galeriji. Ob 18. uri je priskakljal Marko z Melito oziroma ravno obratno, Melita z Markom, in to s tistim, ki skače, saj veste, iz pesmice. Melita Osojnik je s hudomušno gledališko-glasbeno predstavo otroke popeljala v svet junakov iz ljudskih pesmi. In ljudska pesem je z otroškimi glasovi prepojila sleherni kotiček Starega trga. Ta je ostajal ujet v opojnost, vse dokler ga ni ob prihodu dveh klovnov stresel gromki smeh obiskovalcev naslednje predstave. Potegavščine in vragolije Gladiole in Sirotke so tudi iz najbolj zadržanih izvabile salve smeha. In otroci so spoznali, da v slogi moč leži.

Medtem ko čakamo na menjavo odrskih dogajanj, "hišni" mrzlično pomerjamo garderobne artikle Supermarketa in pripadajoči nakit. Svetujemo drug drugemu in praznimo vsak svojo denarnico. No, saj ne da bi bili izvirni izdelki dragi, ampak v pisani ponudbi se je pač treba malce brzdati.

Nekaj nagaja tehnični škrat in naša muzika danes zamuja, ampak naša internacionalna publika je razumevajoča in pridno čaka na začetek. Že slišimo čelo, kateremu se pridružuje didžeridu, še malo in začnemo. Skupina je res presenetila – tričlanska zasedba in sedemnajst inštrumentov, žal pa premalo časa, da bi predstavili ves repertoar – govorimo seveda o mednarodni zasedbi Space Trippers, kajti prišlo je sobno kolo, gost večera Fitnes poezije, na katerem se predstavljajo pesniki mlajše generacije.

Združeni v ikebano fitness gibov, uteži in drznih, sočnih, skorajda »prešvicanih«, a smelih besed končujejo nocojšnji večer, ko nas, "zunanjo ekipo", že hladi večerni vetrc.
Začenja se poslednji fitnes za vse nas - pospravljanje prizorišč.

Jasmina, Žiga, Janja, Eva in Matjaž

Nedelja, 23. 7. 2006

Zbudim se v oblačno jutro. In zdaj ob 8. uri vse kaže, da bo tole miren, dela prost dan, vsaj do 16. ure, ko se spet dobimo pred ŠKUC-em. Zajtrk, pregled današnjega programa in nedelja se kmalu spremeni v čisto običajen deloven dan. Ugotovim, da nam manjka prenosni mikrofon za gledališko predstavo. Začne se akcija iskanja. Kaj kmalu spoznam, da bo treba počakati vsaj do 12. ure – telefoni zvonijo namreč v prazno, saj je konec koncev nedelja, ko marsikdo spanec rad potegne. Ostane le še upanje, da ga do 18. ure le kje staknemo. In tako, da bi malo pozabila na današnje skrbi, začnem pripravljati medijsko obvestilo za zadnji julijski Chilli Space večer. Škucevci smo si tole poletje zastavili zelo delovno, pa saj nam je to navsezadnje v veselje. Naše Chillije smo začeli julija in tokrat potekajo na Mestni plaži Laguna, na bivšem kopališču Ježica vsak torek od 20. ure dalje. Poleg odlične elektronske ambientalne glasbe se obiskovalci lahko osvežijo tudi v prenovljenih bazenih, kar je posebno doživetje, verjemite. Za nami so že štirje uspeli večeri. V torek, 25. julija, bo poleg že utečene ekipe, ki jo sestavljajo naši rezidenti Dojaja, Bizzy in Octex, še poseben gost večera, nova zasedba Clairaudient, katere člana sta že od prej znana Mario Marolt in Peter Mihelič. Ampak v torek ni zadnji Chilli Space večer. Ekipa ŠKUC-a Ventilatorja nas bo z dobro muziko razvajala tudi vsak torek v avgustu. Za konec pa 5. septembra Chilli Fest s posebnim gostom iz Berlina, DJ Fenin. Naj vas samo še povabim, da se nam pridružite in uživate v poletju v Ljubljani!

Ob 16. uri pripravljeni, pozor, štart!!!

S tehniki na čelu zopet vse znova: postavljanje odra, spredaj na ulici in drugega zadaj na dvorišču, pa ozvočenje (rešili tudi zaplet z mikrofoni), pa prigrizki za naše najmlajše obiskovalce, in napihovanje balončkov za ustvarjanje dvoriščnega razpoloženja, pa naša stojnica s knjigami zbirk Lambda, Vizibilija in Aleph pred vrati Info centra ŠKUC in tako naprej in tako naprej ...

Knjige gredo prav dobro v promet; kar pa sploh ni tako čudno, saj so po znižani ceni raznotere vsebine in celo tudi najbolj nenavadne zgodbe dostopne vsakemu mimoidočemu. Ste že videli koga z zvezdico na mikici, rdeče ali črne barve tod naokoli? Nosijo jih škucevci, ampak razveselimo vas lahko z novico, da so tudi te naprodaj ... Da o CD-jih naših zgoraj omenjenih DJ-jev sploh ne govorimo!

Naše dvorišče je danes gostilo fantazijske svetove zbranih mladičkov, ki so se z naprstnimi lutkami svobodno podajali onkraj realnega. Notranje dvorišče se je za to priložnost izkazalo kot docela primerno in bo podobne fantazije gostilo še vse do četrtka.

Kontraudarec in protiutež dvorišču pa sta nam z odlično self-made scenografijo na ulici servirali akterki predstave o cesarjevih novih oblačilih. Pop art overdose v sopari nedeljskega popoldneva in za konec še obilni ognjemet gugubonbončkov v naročja publike. 3x hura za Katjo in Matejo.

Pa je že tako, da to ni edina stvar, ki bi danes lahko končala v naročjih vas, naših obiskovalcev. Zavoljo temnih oblakov nad nami smo po tehtnih razmišljanjih in predvsem po novicah dežurnega meteorologa vso zadevo začeli prestavljati v galerijski prostor. Vse pomembno je bilo že preneseno, ko so padle prve kaplje. Padajo še zdaj, ko tole pišemo in hladijo staro Ljubljano. Naša galerija je polna do zadnjega kotička in mi smo še kar naprej vroči, v ritmu džeza Torpedo kvinteta, katerih brhka vokalistka Jana nosi kreacije iz našega Supermarketa. In je vroča.

Vroče zaključujemo, drzno in neposredno z »hišno« predstavo Pičkami, stereotipi in pirom. In dežjem. Svežo lahko noč vsem.

Ponedeljek, 24. julij 2006

V delovnem zagonu sem že od 6. ure zjutraj, v večini se ukvarjam z birokratskimi zadevami. Pregled pošte, priprave avtorskih pogodb in študentskih napotnic za izplačila izvajalcem, priprava pogodb za izvajalce, ki še bodo prišli gostovat pred ŠKUC, pošiljanje medijskega obvestila, osveževanje podatkov na naši spletni strani, odgovarjanje na maile, še zadnja usklajevanja za današnji program z izvajalci, priprave programskih listov za današnji klasični koncert … bomo kar končali s temi dolgočasnimi temami, da slučajno ne zaprete našega dnevnika, še preden se bo zgodilo res kaj zanimivega. Takšno je pač še eno dolgočasno, a delovno Škucevo dopoldne v pisarnah na Metelkovi. Zato pa tako radi polnimo popoldneve in večere s kulturnim programom. Zaposlenih nas je malo in smo se z leti »specializirali« za naslednje poklice – čistilka, tajnica, koordinator programa, odnosi z javnostmi, hišnik … pa še kaj bi se našlo, skratka multipraktiki. Vsak od nas je deklica za vse.

Tudi delo na "terenu" se je začelo bolj zgodaj kot ponavadi, saj je bilo treba pospraviti ves rompompom, ki je nastal ob včerajšnji selitvi prireditev v galerijo, zaradi dežja. V »opranem« vrtu zadaj za galerijskim prostorom malčki danes spoznavajo kitajske pismenke in v čisto tapravi delavnici kaligrafije vadijo zapise svojih najljubših besed. Iz vsega skupaj se utegne izcimiti še kakšna zgodbica v slikah iz izmišljenih pismenk. Domišljija v Škucevem atriju ne pozna meja, je tam za vas mladičke, prav vsak dan in - to bo všeč vašim staršem - je popolnoma zastonj!

Ulica je ob 18. uri doživela modni krik mednarodne delavnice Vitra centra za uravnotežen razvoj, Fashion in the forest. Tema delavnice in pa seveda rdeča nit kreacij je bila moda v gozdu. Gozd je bil navdih za uporabo materialov najdenih prav tam. Mladi iz Velike Britanije, Slovaške, Nemčije, Bolgarije in Slovenije so bili nadvse kreativni in prijetno so nas presenetili s svojimi kreacijami, za katere so navdih, zgodbe in simbolne pomene črpali tudi iz mitov in legend.

Kasnejše popoldne je danes namenjeno klasični glasbi. V svet klasične glasbe, vsak na svojem inštumentu, sta nas povedla Andrej Kopač in Pavel Rakar. Andrej Kopač nas je s svojim prefinjenim izvajanjem, med drugim tudi dveh praizvedb, odpeljal na prek vrhuncev in padcev sodobne klasične glasbe. Za medigro pa sta skupaj s Pavlom Rakarjem vmes izvedla še malo starejše delo Mauricea Ravela. Za konec nam je lahko noč na ulici zaželel še enkrat Andrej Kopač s svojo vitrtuoznostjo.

Za tik pred spanjem smuknemo še v galerijo na sedem mesecev potepanj in doživetij Mirana Ugrina, s poti po Daljnem vzhodu, strnjenih v potopisno zgodbo, ki se poleg opisov dežel in kultur dotika tudi življenj pomorščakov na službovanju na ladji Kamnik.

Večerni fitnes nam je bil tokrat malo lažji. Lep pozdrav, se slišimo jutri.

Jasmina, Matjaž, Žiga ..

Torek, 25. 7. 2006
Danes, peti dan našega druženja pred ŠKUC-em nam že pojenjajo moči. Vročina in petnajsturni delovniki so kljub velikemu navdušenju preveč. Spopadamo se s prvo krizo in smo res malce utrujeni ter čez dan zato kdajpakdaj sedemo v senco Slaščičarne pri vodnjaku, čez ulico nasproti naših vrat. Kava za moč in trezne misli, pa kakšna kepica ledenih dobrot za ohladitev, in smo kot novi. Naj ob tej priložnosti glasno vzkliknemo zopet 3x hura za naše tehnike, ki pridejo prvi in odidejo zadnji, vmes pa resnično garajo v sopari in vročini.

Danes se sicer še naprej sprošča domišljija najmlajših v našem atriju. Nadaljujejo se delavnice kaligrafije in kitajskih in pa tistih domišljijskih pismenk. Ob soku, bonbončkih in kopici barvic in flomastrov ter pod nanizanimi pisanimi balončki jim to zagotovo ni težko. Če pa tudi njim poidejo kreativne moči, si jih lahko napolnijo ob ogledu današnje gledališke predstave in zapojejo skupaj z Melito Osojnik in se ji ob tem celo pridružijo na odru. Poslušalo, igralo in pelo se je o Izgubljeni dudi in o žalostnem Žanu, ki je ostal brez nje. Duda pa medtem roma z enega konca na drugega in menja lastnike, dokler se naposled v srečnem koncu zopet ne znajde na prvotnem mestu.

Konec dober, vse dobro.

Do konca našega dne nas čaka še dvoje dobrih zadev. Prva bo ježila dlake na koži malgaška etnoglasba. Do takrat pa vsi skupaj zremo v nebo in nestrpno ugibamo o stanju vremena iz minute v minuto; bo deževalo, ne bo deževalo. Bo deževalo pet minut ali naj vse skupaj prestavimo v notranje prostore, ker utegne deževati dlje. Vseeno s polivinilom zasilno pokrijemo tehniko, prav tako sedišča in čakamo. Čakamo. Čakamo. Vremenska nestanovitnost, pa čeprav morda traja le nekaj minut, pomeni za nas obilo dodatnega dela, ki mora biti opravljeno pazljivo, hitro, in učinkovito ter v najbolj praktični verziji. Poleg tega vsak dež, ki prekine dogodek zunaj in mora biti ta zaradi dežja prestavljen v galerijo, osiromaši širše ulično dogajanje in ozračje ter večerno staroljubljansko atmosfero. Tega si vsekakor ne želimo, zato vsak dan držimo pesti. Vročini navkljub.

Joseph z glasbo iz Madagaskarja polni ulico vzdolž in počez. Plesni ritmi, bobni, med skladbami pa zanimive pripovedi »Madagaskarjevca v Sloveniji«. Plesna melodika, zaradi katere zasrbe podplati in tlakovane kocke stare Ljubljane se zdijo odlično plesišče. Nekje na sredini koncerta je že jasno, da je to eden od bolje obiskanih večerov. Iskrena toplina zaigranih skladb pogreje in na obraz privabi nasmeh veselja in le redkokdo se zmore vzdržati zibanja v ritmih. Za primeren zaključek tako in drugače pa se v bisu na odru glasbenikom pridružijo še prostovoljci med gledalci ter vsi skupaj odigrajo poslednje takte nocojšnjega večera.

Večer na ulici je s tem končan, dogajanje pa se seli v galerijo, kjer sledi slikovit potopisni večer o JV Aziji. Kot da glasba ni bila dovolj za slikovito poustvarjanje lepot daljnih celin, so tu za vas še slike z popotovanj. Zoran Furman je popotnik, ki je vso to »daljnost« dobesedno doživel in nam bo vse skupaj na fiktivnem potovanju prijazno in nazorno predstavil. Pa jo mahnimo pred spanjem še malo na vzhod,za prijetne sanje, jutri pa polni novih moči zopet VESELO NA DELO!!!

Žiga

Sreda, 26. 7. 2006
Najprej hvala Žigu – kronistu, da je zapisal včerajšnje vroče dogodke v dnevnik, kajti drugi pišoči smo imeli obilico dela z organizacijo, tehniko, računi, plačili, obiskovalci ... Nič kaj bolje pa ne kaže danes. Že od jutranjih ur pridno vrtimo telefone, za jutrišnji koncert Katalene nujno potrebujemo 16-kanalsko mešalko. Preklicali smo že skoraj vse znance, ki se ukvarjajo z muziko, pa zdaj ob 14. uri še vedno nič sreče – upam, da nas ni zapustila (sreča namreč) – in da jo do jutri najdemo. Počasi bo potreben premik iz vročih soban na Metelkovi do Starega trga, vmes pa še postanek na tržnici, da obnovimo zaloge sadja za naše goste.

Če smo se včeraj spopadali s prvo krizo, utrujenostjo in dobesedno zgaranostjo, pa smo danes kot strel v glavo prejeli še novo porcijo negativne energije. Tokrat v obliki razočaranja, ki pa je še toliko večje, ker vključuje tesne in večletne "sodelavce". Grenak priokus je tako zaznamoval doberšen del popoldneva nekaterim od nas, zato ker vemo, da smo vse svoje obveznosti opravili zgledno, pošteno in zaupanja vredno.

Gremo naprej!!!

Zopet strahotno soparno. In spet enaka zgodba s predpripravami in postavljanji prizorišč. Je pa že sreda in polovica festivala je za nami. In lahko zagotovo rečemo, da smo bili pridni in uspešni in da ste se zabavali. In povemo vam – še se boste!!!

Nadaljuje se delavnica kaligrafije, pismenk in otroške fantazije. Naš atrij pa je danes, naj se pohvalimo, res polno zapolnjen, s kopico ustvarjajočih glavic, ki vsake toliko pokukajo iznad popisanih listov papirja. Sopara jim ne pride do živega, razočaranja so daleč proč v realnosti, in veseli smo skupaj z njimi za vsak uspešen trenutek pobega v svetove ustvarjanja. Za vse to pa je vsekakor najbolj zaslužna simpatična metorica Maša.

In odrešujoči klic. Matic sporoča, da nam bo Sašo iz Menze posodil mešalko – hvala. In že drvimo na Metelkovo, da jo prevzamemo.

Vse tja do pol devete ure se ekipa »kopa v lastnem soku, malicamo, kofetkamo in med vsem tem pripravljamo vse potrebno za naslednji vrhunec. Ja, naslednji vrhunec, ki se pravkar dogaja, ob našem pripisovanju v dnevnik. Zapakiran v izvirno embalažo z imenom MetlaBluzKoruza, sestavljen iz nekaj predstavnikov mladega fantovsko-moškega združenja in vsak posamezno glasbeni talent, ki presega že zdaj in obeta v nadalje. Druženje ob glasbi je način funkcioniranja, življenja.
Prisegajo na improvizacijo in spontanost ter na križanje jazza, funka, duba, celo drumn & bassa, electra, eksperimentala in etna ... Žal imajo spet premalo časa, da bi pokazali vso svojo virtuoznost. Kot rojstni kraj navajajo brstečo in ugodno klimo plodne Metelkove.

Tehniki se znojijo s postavljanjem scene in luči za Al Araf, nekateri tokrat z malo živčnosti. Ampak obiskovalci pridno čakajo na začetek, čeprav je že rahla zamuda.

Nocoj, pa neposredno in odlično pred našimi vrati samo za vas in nas. Končno! Igranje, ustvarjanje. Kar odletiš z njimi in oni z nami.....

Interpretacija vedno aktualnih tem v omenjeni predstavi v izvedbi in produkciji AGRFT-jevcev uprizorjena na črnih deskah galerije sočneje kot poprej in sveževito. Rezala je zatohlost nabito polnega prostora ter odhajajočim v razmislek pustila par vprašanj...

Ko odide še poslednji gost in zapremo vrata, si oddahnemo. Dopišemo še par vrstic dnevnika, ki ga berete, in smo zadovoljni, ker smo uspešno oddelali še en ŠKUC-ev dan.

Do jutri SALUT!!!

Četrtek, 27. 7. 2006

Dopoldne spet pisarniško. Priprave poročil, izplačila, telefoni …, pri tem nam seveda vročina ni prav v veliko pomoč. Galerijski del ekipe pa se že intenzivno pripravlja na razstavo SREČANJE/GET TOGETHER, katere odprtje v Galeriji Škuc bo v četrtek, 3. avgusta. Že od jutra pa nas vznemirja tudi rahla skrb glede izvedbe današnjega koncerta skupine Katalena. Velika skupina, majhno prizorišče in en kup tehničnih težav. Pa saj bo šlo. Škuc ima namreč veliko izkušenj tudi pri organizaciji koncertov, ki so jih v skoraj 35 letih delovanja organizirale različne glasbene sekcije (Art Rrock, Afk, Buba, Klub ŠKUC, Ropot in Ventilator).

Atrij je danes zopet gostil delavnico za najmlajše, kjer so z naprstnimi lutkami sestavljali zgodbe in se navdušeno igrali. To je bila tudi zadnja v nizu otroških delavnic, v okviru sklopa dogodkov Dobimo se pred Škucem. Delavnice so odlično uspele, polnejše so bile iz dneva v dan, otroci so se zabavali in se marsičesa tudi naučili. Iskrena hvala gre na prvem mestu obema mentoricama: Maši Maruši Cvelbar in Mateji Kraševec, ki sta vedoželjne mladičke slikovito in igrivo motivirali. Seveda pa super hvala tudi vašim najmlajšim za radovednost, delavnost in udeležbo.

Nikar ne pozabite vsi skupaj na ŠKUC-eve packarije, ki se imajo zgoditi tu pri nas v galeriji že v sobotah novembra in decembra! Prisrčno vabljeni že zdaj.

Ker vreme danes ni povsem stanovitno, moramo zopet vse postavljeno (oder, tehnika, kabli, zvočniki in seveda knjige na stojnici) razkošno prekrivati z velikanskimi črnimi polivinilnimi folijami. To pokrivanje in odkrivanje, razstavljanje in postavljanje nam krajša čas do nocojšnjega mega dogodka, zaradi katerega vsi malce trepetamo in smo rahlo nervozni. Ker si želimo, da koncert skupine Katalena uspe v najboljši možni varianti. Jasno je, da večja skupina (kot Katalena je) zahteva več predpriprav, več tehnike in profesionalnosti. Zato imamo tudi mi, jasno, nekaj več treme kot običajno.

Ravnokar poteka odkrivanje polivinila, in držimo pesti, da ga nocoj ne bomo več potrebovali.

Ufff!!

...

Veste kaj!?! Spet pokrivamo.

Iz bližnjega lokala so nam posodili veliko reklamno marelo, ta odprta ščiti mešalno mizo. Oder je zopet spraznjen.

Ne, zdaj je poln opreme in te je vedno več, ker bo kmalu tonska vaja. Nebo nad nami pa še nadalje ni videti odločeno glede svojega stanja nocoj.

...

Spet smo vse pokrili, ker dežuje, ura je 50 minut do začetka koncerta. Tonske vaje ni bilo. Še. Ob takih priložnostih so nam v veliko pomoč informacije, ki jih telefonsko prejemamo od dežurnega meteorologa, ki ga kličemo vsake petnajst minut!

Končno so nam dali zeleno luč – ob 20.10 začnemo spet postavljati opremo in zdaj ob 20.30 je že tonska. Malo zamude, ampak ni panike. Obiskovalci pridno polnijo Stari trg. Upamo, da bo dovolj velik za vse. Stoli so zasedeni, še preden so dodobra postavljeni, zapišimo iskreno - za stole se grebejo!

Katalena je metraže Starega trga prerasla že pred časom. Nocoj smo pokali po šivih. Vse, kar lahko o Kataleni in njihovem nocojšnjem nastopu še zapišemo, so pač vsi superlativi, ki vam padejo na pamet. Resnično. U.Ž.I.T.E.K.

Končujemo s filmskim platnom in boksom v spomin Janezu Galetu. Z zdravim duhom v zdravem telesu. Z zgodbo o slovenskem predstavniku in legendi omenjenega športa.

Sami še komaj zmoremo dvigovati poslednje pločevinke piva, ki so ostale, in vam glasbeno in kulturno potešeni ter fizično onemogli kličemo: jutri nasvidenje!!!

Jasmina in Žiga

Petek, 28. 7. 2006

Dragi naši bralci, lep pozdrav! Tole je naš zadnji dnevniški zapis dogajanj pred ŠKUC-em v letošnjem letu. Osemkrat smo vam zvesto in iskreno poročali o vseh dogajanjih tukaj. Pri tem smo skušali biti kratki in jedrnati in sočno podati bistva. Ker pa je bilo za pisanje namenjenega malo časa (pa še ta je bil naluknjan z drugimi opravki), upamo, da nam ne zamerite, če smo kdaj krepko udarili mimo pri slovnici, če smo se malce ponavljali ali če nismo napisali vsega tistega, kar bi si vi želeli brati. Je pač tako, da to letos pišemo prvič in bomo naslednje leto veeeliikooo boljši, če nas bodo seveda povabili! Tudi stilsko smo malo begali sem ter tja, ampak to je zato, ker je dnevnik tipkalo več rok. Nekaj je bilo tudi samocenzure oz. smo vsake toliko en drugega nekoliko pobrisali pa napisali znova. Konstruktivna kritika seveda.

Z vsem, kar se je na stari ulici pred ŠKUC-em dogajalo, smo zadovoljni. Ves program nam je uspelo spraviti pod streho brez večjih odstopanj in težav. Pravzaprav je bila glavna skrb nestanovitno vreme z grožnjo dežja, vsakodnevna težava pa prijateljici vročina in sopara, ki sta tod naokoli v preteklem tednu hodili z roko v roki. Ves čas.

Trdno smo se oklepali dejstev: dobra volja je najbolja in vsi za enega, eden za vse.

Nastopajoči so se na našem odrčku počutili OK ter so bili z nastopi in sodelovanjem zadovoljni.

Glede na odziv in udeležbo, ki je bila kar nekajkrat rekordna, sklepamo, da so bili zadovoljni tudi obiskovalci. Poskrbljeno je bilo za glasbeno raznolikost, živahnost, svežino, inovativnost ter aktualnost. Kultura za vsak okus, iz svetov literature, glasbe, gledališča, filma, unikatnega oblikovanja, in za vsak žep, ker je bilo vse praktično zastonj, razen knjig, ki pa smo jih prodajali po pravzaprav simbolični ceni, in pa nakupov v supermarketu, kjer tako kot v navadni trgovini tudi tu pač ni bilo zastonj.

Seveda pa ne bi bilo tako raznolikega osemdnevnega programa brez pomoči: MOL-a - Oddelka za kulturo, Zavoda za turizem Ljubljana, Urada RS za mladino, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Ministrstva za šolstvo in šport, Društva Pozitive, pravične trgovine 3 MUHE, Centra za slovensko književnost, Slaščičarne pri vodnjaku, Gostilne pri Pavli, Potemkinove vasi, Kurz Rock Viba, Lunce, Špajze, Inkognita in Vitre. Najlepša hvala vsem skupaj.

Nocoj je program skrčen na dvoje zadev. Oboje v povezavi z glasbo. Najprej je na vrsti sklepni koncert tedna. Na odru prav zdajle stojijo člani zasedbe Passocontinuo iz Nove Gorice. Konec tedna je torej – odlično groovy. Podajamo se v svetove džeza, soula, funka, stopnjevane od loungea do plesne srbečice. Vse to je več kot primerna odskočna deska za petkov večer, in saj veste, ob koncu tedna je noč dolgo mlada ...

ŠKUC ne bi bil ŠKUC če ne bi končal v »črnem«, glasnem in nekonvencionalnem. Primerno slovo je zato projekcija filma o skupini Pankrti, ponosu slovenskega punk gibanja osemdesetih. Še bolje pri vsem tem pa je, da bo projekcija nostalgije prav v galeriji, prostoru, ki je punk v tistih dneh doživljal med svojimi zidovi. Zdaj se vrača na kraj zločina. ŽAL le na platnu. Preglasno, da bi bilo »Dolgcajt« primerno za na konec, ker - ... nato vse tiho je bilo ...!!!!!!

Zdaj pa je še čas, da se na koncu temeljito zahvalimo vsej naši pridni ekipi:
Tehniki: Atila, Joško, Marko in Mitja
Deklici za vse: Janja in Žiga
Prodajalka knjig: Manca
Šefici Supermarketa: Eva in Nadja
Koordinatorka vsega: Jasmina

Vabilo velja tudi za 2007 - Dobimo se pred Škucem. Še zadnjikrat vas pozdravlja ekipca ŠKUC-a

Se nadaljuje.

Jasmina, Karmen in Žiga