Drugo
(6)
Edvard Kocbek (okoli leta 1975)
Edvard Kocbek se je leta 1904 rodil v Svetem Juriju ob Ščavnici. Od leta 1952 dalje, ko je oblast izid njegovega dela Strah in pogum izrabila za obračun ter se je bil prisiljen umakniti iz političnega in javnega življenja, so njegovo zasebno življenje strogo nadzorovali. S poudarjanjem osebne svobodne volje pri odločanju, kritične naravnanosti do vseh ideoloških strani in do družbenega ter političnega delovanja, so ga izločili vsi. Foto: rtv
Edvard Kocbek
Leta 2005, ob stoletnici Kocbekovega rojstva, so v ljubljanskem parku Tivoli odkrili spomenik Edvarda Kocbeka, delo kiparja Boštjana Drinovca. Foto: BoBo
VIDEO
Nova izdaja pesmi Edvarda...

Dodaj v

30 let od smrti Edvarda Kocbeka

Pretanjeni pričevalec 20. stoletja
3. november 2011 ob 11:36
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Danes mineva 30 let od smrti profesorja, politika, pisatelja in prevajalca Edvarda Kocbeka, ki je presegel ideološke delitve in pokazal, kaj pomeni biti avtonomen intelektualec.

In ravno zato ostaja aktualen še danes, kot je povedal zgodovinar Peter Vodopivec ob letošnjem izidu Kocbekove biografije Andreja Inkreta In stoletje bo zardelo. S svojimi temeljnimi sporočili in veličino "ostaja mogočno drevo, ki na nas še vedno meče senco," je Kocbeka opisal pesnik in dramatik Ivo Svetina na aprilskem mednarodnem simpoziju.

Demonstrativno zapustil študij bogoslovja
Že v gimnazijskih letih je Kocbek objavil članek o prenovitvenem gibanju mladih katoličanov. Študij bogoslovja je demonstrativno zapustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Kmalu zatem je odpotoval Francijo, kjer se je seznanil s personalistično filozofijo in se povezal z revijo levo usmerjenih katoliških intelektualcev Esprit. Pozneje je bil idejni vodja s personalizmom navdahnjene revije Dejanje.

V Lyonu je leta 1931 začel pisati dnevnik, ki ga je s krajšimi prekinitvami pisal skoraj do smrti 3. novembra 1981. Nekaj zapisov je bilo objavljenih tudi v času njegovega življenja in pozneje pri Cankarjevi založbi, vendar je po Inkretovih besedah materiala za 20 knjig, ki "zaradi indolentnosti najrazličnejših oblastnih struktur" stoji v trezorjih Narodne in univerzitetne knjižnice.

Lirična celovitost sveta

Kocbekov pesniški prvenec je zbirka samosvoje lirične govorice Zemlja (1934). Zemlja Kocbeku predstavlja metaforo za celovitost sveta in človekovo popolno pristnost v njem, ki pa se v poznejših zbirkah spričo pesnikove usode rahlja, je na simpoziju leta 2004 ob 100-obletnici Kocbekovega rojstva povedal urednik in literarni zgodovinar Franci Just.

V le sebi zvestem delovanju ga izloči še komunistična tovarišija
V članku Premišljevanje o Španiji (1937) je ugotavljal, da so se v španski državljanski vojni vodilni katoliški krogi postavili v službo fašizma in s tem sprožil številne napade v katoliškem tisku. Leta 1941 se je kot predstavnik krščanskih socialistov pridružil odporniškemu gibanju in postal član izvršnega odbora OF.

Leta 1943 podpisal dolomitsko izjavo, ki je ukinila koalicijski značaj OF in vodilno vlogo dodelila Komunistični partiji. Pozneje so ga partijski tovariši izigrali. Po nastopu na jubilejnem kongresu OF leta 1951 v Ljubljani, v katerem je poudaril, "da nima nihče v posesti dokončnih formul za družbeno in življenjsko odrešenje", je bila, kot piše Inkret, postavljena zahteva, "da je treba Kocbeka pripraviti v položaj, da bo moral kapitulirati".

Prisilna izključitev iz javnega življenja

Sledila je zbirka novel Strah in pogum, ki je prinesla Kocbekovo prisilno upokojitev in izključitev iz političnega in javnega življenja, njegovo zasebno pa je bilo pod drobnogledom več kot 50 agentov Službe državne varnosti. Začel je prevajati iz nemščine in francoščine. Leta 1975 je v intervjuju z Borisom Pahorjem spregovoril o povojnih pobojih domobrancev v Kočevskem rogu.

Umetnost naj trga človeka iz dogmatizma in prebuja v svobodo

Za pesniško zbirko Groza je leta 1963 prejel Prešernovo nagrado. Ob tem je za revijo Naši razgledi dejal: "Družba je postala nezaupljiva, skoraj sovražna do kulture, do njenega stvariteljskega in kritičnega značaja. (...) Opravilo umetnikov je torej v tem, da z nemirom in vprašanji trgamo človeka iz udobja, dogmatizma, omejenosti in sovraštva (...)".

"Zavračam nevtralnost, vzornost ali koristnost in zgolj igrivo omamo. Trudim se za stik s človekom, rad bi mu govoril z razumljivo govorico, ki pretresa, vznemirja, prebuja in naravnava v svobodo," je dejal Kocbek leta 1965 na predavanju v tržaškem Kulturnem domu.

N. A.
Prijavi napako
Komentarji
travnar
# 03.11.2011 ob 13:50
Velik človek !
Kot še mnogo drugih so ga komunisti samo uporabili za pohod na oblast,
potem pa odvrgli in onemogočili.
igorak
# 03.11.2011 ob 12:09
POKLON VELIKI OSEBNOSTI!
Skunex
# 03.11.2011 ob 14:21
Eden največjih!
parsival
# 03.11.2011 ob 13:26
Veliki pesnik in mali politik.
sema
# 19.11.2011 ob 14:08
V mlajših letih ga je lomil, ker ni spregledal komunizma.
gstk
# 03.11.2011 ob 22:56
Izjemen intelektualec in idealist, ki pa na žalost ni prepoznal komunistično pritlehnost in primitivnost, ki pa se ji ni nikoli podredil, kot je le to storil Vidmar.

Njegove knjige so izjemne in ko jih bereš lahko razumeš svoje prednike in njihov prezir do povojne komunistične oblasti.

Večna slava Kocbeku
Kazalo