Drugo
Akademiji Slovenske akademije znanosti in umetnosti so se prvič na skupščini zbrali 12. novembra leta  1938.
Ugodnejše razmere za ustanovitev akademije so nastopile v drugi polovici tridesetih let prejšnjega stoletja, ko je dvor želel zgladiti narodna razhajanja, ki so hromila državo. Hrvatom in Slovencem je bil zato pripravljen nameniti več sredstev za kulturne institucije in leta 1938 so ustanovni člani končno uresničili večletna prizadevanja slovenskih znanstvenikov in umetnikov ter ustanovili akademijo. Foto: BoBo
Tri četrtstoletja od ustanovitve (Slovenske) Akademije znanosti in umetnosti so obeležili tudi z razstavo, ki v petnajstih panojih ter vitrinah predstavlja najpomembnejše vsebine iz njene bogate zgodovine.
Tri četrt stoletja od ustanovitve (Slovenske) Akademije znanosti in umetnosti so zaznamovali tudi z razstavo, ki na petnajstih panojih ter vitrinah predstavlja najpomembnejše vsebine iz bogate zgodovine akademije. Foto: MMC RTV SLO
Jože Trontelj
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj meni, da z mestnim prostorom v Sloveniji ne gospodarimo najbolje, obenem pa opozarja tudi na razvrednotenje neurbanega prostora s pozidavo kmetijskih zemljišč in razpršeno gradnjo. Pozivi o izkoriščanju slovenskih gozdov kot naravnega bogastva so lahko po njegovih besedah tudi nevarni, saj bi gradnja cest skozi gozdove in druge dejavnosti prizadele številne biotope. Foto: BoBo
SAZU
Na SAZU-ju so se spomnili tudi obletnice Akademije operozov, nekakšne predhodnice SAZU-ja, pod katero se podpisuje Luka Vidmar. Foto: MMC/Miloš Ojadnić
       Človeško vedenje bo treba v bližnji prihodnosti močno spremeniti, če želimo, da naša civilizacija obstane. Znižati je treba položaj materialnega blagostanja kot vrednote.       
 Jože Trontelj
SAZU
Biografije 174 članov, kolikor jih trenutno šteje SAZU, je mogoče najti v novem Biografskem zborniku. Foto: MMC/Miloš Ojadnić
Tri četrt stoletja od ustanovitve (Slovenske) Akademije znanosti in umetnosti so obeležili tudi z razstavo, ki v petnajstih panojih ter vitrinah predstavlja najpomembnejše vsebine iz njene bogate zgodovine.
Obletnico ustanovitve SAZU-ja, ki je tudi članica evropske zveze akademij, bodo zaznamovali s slavnostno skupščino in koncertom. Pretekli teden pa jim je ob jubileju predsednik države Borut Pahor podelil red za izredne zasluge. Foto: MMC RTV SLO
VIDEO
75 let SAZU-ja

Dodaj v

75 let SAZU-ja. Čas za razmislek o etiki in znižanju gmotnega blagostanja kot vrednote.

Ob jubileju predstavili tri nove izdaje
12. november 2013 ob 16:39,
zadnji poseg: 12. november 2013 ob 18:56
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na današnji dan leta 1938 so se končno uresničila večletna prizadevanja slovenskih intelektualnih krogov, da bi slovenska znanost dobila tudi institucionalno zaokrožitev. Na prvi skupščini so se zbrali prvi akademiki, ustanovni člani današnje Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Ob 75-letnici obstoja so se na SAZU-ju ozrli po zgodovini institucije. To predstavljajo v monografiji, pod katero se podpisuje Željko Oset (izdaja je za zdaj dosegljiva zgolj v digitalni različici, knjižno pa načrtujejo prihodnje leto), na tematsko zasnovani razstavi ter v biografskem zborniku vseh članov in knjigi o Akademiji delovnih, za hip pa so se ob tej priložnosti ozrli tudi v prihodnost.

Čas, ko je Ljubljana cvetela kot 'mali Rim'
Pravzaprav praznujemo letos v slovenskem prostoru obletnici dveh akademij; 320 let mineva od ustanovitve znamenite Akademije delovnih (Academie operosorum Labacensis), ki je pomembno zaznamovala cvetoče obdobje kulture in znanosti v baročni Ljubljani. Tovrstne akademije imajo štiristoletno tradicijo in Akademija delovnih spada v zgodnje obdobje njihove zgodovine, saj je bila ustanovljena kot šesta po vrsti na stari celini in prva ter edina akademija na ozemlju Avstrijskega cesarstva svojega časa.

Znano je, kako so si člani Akademije operozov prizadevali za preobrazbo Ljubljane v regionalni kulturni center po zgledu italijanskih središč. Opazna je bila njihova vloga pri gradnji nove stolnice ter ustanovitvi prve javne (danes Semeniške) knjižnice – tudi ta je nastala po vzoru javnih knjižnic antične dobe in sočasnih tovrstnih ustanov. "Ljubljana se je za nekaj desetletij resnično razvila v 'mali Rim' na meji Svetega rimskega cesarstva in Italije," je predstavitev tega poglavja zgodovine prestolnice sklenil Luka Vidmar, čigar delo Ljubljana kot novi Rim: Akademija operozov in baročna Italija je SAZU izdal ob tej priložnosti.

Za nas in za druge
Nobis atque aliis (Za nas in za druge) je bilo plemenito geslo, zapisano v grbu Akademije delovnih, in čeprav so po njenem zamrtju (to se je najprej zgodilo 1725, leta 1779 pa je bila za dvajset let znova oživljena) prizadevanja za ustanovitev nove skoraj poldrugo stoletje ostala neuspešna, ostajajo temeljna vodila akademij v jedru enaka. "Vsak narod se lahko nadeja koristi od družbe razumnikov, ki lahko prispevajo k razvoju znanosti in umetnosti kot tudi splošne kulture na različne, največkrat neformalne načine," razmišlja predsednik SAZU-ja Jože Trontelj. Vsak kulturni narod ima vsaj eno osrednjo akademijo, nekateri tudi regionalne. Danes je v Združenje vseh evropskih akademij povezanih več kot 50 članic, je ob praznovanju jubileja dejal Trontelj in opozoril na pomen skrbi za narod in njegovo kulturo.

Pozablja se na etiko
To je tudi trenutek, je opozoril Trontelj, da spomnimo, zakaj so takšne akademije koristne. Med nalogami, ki akademsko tradicijo veže že stoletja, je skrb za materinščino, pojasnjuje, pa tudi skrb za izdelavo besedišča, za pravopis in terminološke slovarje. Tu je tudi skrb za naravno in kulturno dediščino, za gospodarjenje s prostorom, zlasti jih skrbi za neurbano območje in negativne vplive razpršene gradnje. Akademiki svetujejo pri državni znanstveni politiki in vodenju zdravstva. Posebej je opozoril na pomen etike in bioetike. V znanosti zagovarjajo odličnost in poštenje. Tudi svetovne akademije se po Trontljevih besedah zavzemajo za močnejšo določitev etičnih meril v znanosti in v skupnem stališču, sprejetem pred kratkim, pozivajo, da je treba znanstvenike izobraževati in vzgajati v etiki.

Kam drvi človeštvo?
"Človeško vedenje bo treba v bližnji prihodnosti močno spremeniti, če želimo, da naša civilizacija obstane. Znižati je treba položaj materialnega blagostanja kot vrednote," meni Trontelj. "To je težko doseči, a če ne bomo začeli, ne bomo prišli nikamor. To pa bi pomenilo, da smo obupali nad prihodnostjo človeštva," dodaja in opozarja, da je treba uvajanje etičnih vrednot vključiti že na ravni vrtcev in osnovnošolske vzgoje.

Glavni tajnik SAZU-ja Andrej Kranjc se je dotaknil očitanj nekaterih medijev o nedejavnosti članov akademije, ki pa vseeno prejemajo rento. "Biti član akademije je v veliki meri čast. Od Borisa Pahorja denimo nihče ne pričakuje, da bo zato napisal še pet romanov," pravi in obenem opozarja, da prelet bibliografije mlajših članov pokaže izredno produktivnost.

Biografski zbornik
Njihovo delo je predstavljeno v omenjenem biografskem zborniku, ki na 438 straneh ponuja biografije 174 članov, vseh, kolikor jih trenutno šteje SAZU. Vsak član - gre za redne, izredne in dopisne - je v knjigi, ki jo je oblikoval Matija Jemec, predstavljen na dveh straneh, ki prikazujeta njegovo znanstveno in umetniško pot. Na koncu je dodan tudi seznam 288 umrlih članov, ki so predstavljeni le z osnovnimi podatki. Kranjc meni, da je namen zbornika dosežen, saj pokaže, koliko so člani prispevali ne le k slovenski znanosti in umetnosti, ampak tudi v svetovno zakladnico, ter tako prepriča, da so člani SAZU-ja vredni te časti.

Razstava in monografija o zgodovini SAZU-ja
Omenjena monografija Željka Oseta je prvi del zgodovine te najvišje slovenske znanstvene ustanove; z obdobjem po drugi svetovni vojni do danes se bo ukvarjala izdaja, katere izid je predviden prihodnje leto. Prvo delo bi moralo v klasični obliki sicer iziti še letos, vendar pa do sprejetja sklepa o prepovedi sklepanja pogodb za neposredne proračunske porabnike pogodba s tiskarno ni bila sklenjena, zato bo knjiga izšla prihodnje leto. Po besedah avtorja temelji monografija (obe deli izhajata iz avtorjeve doktorske disertacije) na podlagi obsežnega gradiva, ki je v večji meri prvič uporabljeno v slovenskem zgodovinopisju. Oset je tudi avtor razstave o zgodovini Akademije, ki bo v Prešernovi dvorani stavbe na Novem trgu 4 na ogled do 13. decembra. Razstava ne predstavi le prizadevanj za ustanovitev akademije, ki so se začela že v zgodnjih dvajsetih letih, ampak popelje tudi po težkem medvojnem obdobju in za marsikaterega člana neprijaznih povojnih letih, ko je bila Akademija izpostavljena hudim političnim in ideološkim pritiskom.

Vseeno je polagoma prevzemala splošen značaj evropskih akademij, zlasti se je to pokazalo po osamosvojitvi države leta 1991. Sledilo je obdobje rehabilitacije po drugi svetovni vojni izključenih članov. Tudi to je razvidno na razstavi, ki po zgodovini Akademije popelje s številnimi fotografijami, dokumenti, pa tudi Plečnikovim idejnim načrtom nikoli uresničene stavbe Akademije. Postavitev spremlja posnetek oddaje, ki jo je ob 50-letnici SAZU-ja posnela RTV Slovenija. Ta po besedah zgodovinarja Petra Štiha ni le dokument o zgodovini Akademije, ampak zgovoren odraz časa, v katerem je nastala.

Maja Kač
Prijavi napako
Komentarji
SpaceCowboy
# 12.11.2013 ob 18:47
Pa ne da se bodo vrli akademiki odpovedali svojim bogatim honorarjem ter začeli delovati etično, kot druge akademije v razvitem svetu, kjer je članstvo častno, funkcija pa neplačana?
Balaš Junior
# 12.11.2013 ob 20:21
Slonček, to je vendar normalno. Naša znanost je za naše preteklo in prihodnje življenje vredna približno toliko, kot produkt slončkov v ljubljanskem živalskem vrtu, stane pa precej več, kot cel ljubljanski zoo skupaj.

Na drugi strani so razprtije med različnimi frakcijami političnih kruhoborcev (od prastarih klavcev, preko Ksenofobne Ljudmile, spreobrnjenega komunista Janše, pa vse do sodobnih šerifov ala Zoki in Popovič) imele ključni vpliv na dogajanje pri nas.

Zato se pač ljudje na debate o teh kruhoborcih dosti bolj odzovejo.
if
# 12.11.2013 ob 18:02
Predsednik SAZU Jože Trontelj: "Znižati je treba položaj materialnega blagostanja kot vrednote."

Tak odnos je izražen tudi do človeka, oziroma, današnji človek je popredmeten, od zunaj in znotraj je obravnavan skladno s Prešernovim načelom "de le petica da ime sloveče, de človek toliko velja, kar plača".

Prešernovo načelo se zrcali tudi v splošnem stanju današnje družbe "Sem videl čislati le to med nami, kar um slepí, z goljfijami, ležámi!".

Očitno se človek do danes ni spremenil v želji "imeti" in se je le neznatno približal cilju "biti, živeti". Zato še naprej trpi.

Odrešitev?
Država, poskrbi, da bo bližnji lahko živel spodobno.

Država, kdo je bližnji?
Tvoj državljan, ki si ga pozabila, ga potisnila na rob, dopustila, da se pravo nad njim izraža kot nepravo, da mu je bilo odvzeto človeka vredno življenje ...

Zakaj se je to zgodilo?
Prostituiraš se barabam, brezvestnežem, gnilobnikom v lepih oblačilih, prodajaš se podležem. Oprosti država, cipa si!
slonček15
# 12.11.2013 ob 20:04
Ob častitljivi obletnici naše osrednje znanstvene ustanove se je v celem popoldnevu uspelo vpisati petim komentatorjem, od katerih je prvi sanjavo zazrt v brezdanjo utopično prihodnost, ostali štirje pa se niso zmogli izogniti referiranju na ideologijo ali pa na banalno aktualno družbenopolitično sceno.

Ljudmilini obupni poskusi, da bi se z nekakšno platonovsko anamnesis uspela ponovno vsidrati v naš politični spomin, so, kot bi mignil, izzvali skoraj tristo komentarjev.

Je kdo omenil znanost in umetnost?
Kaj je že to?
Balaš Junior
# 12.11.2013 ob 19:56
Ohooo... nekdo mora cenjeni gospodi, ki je že desetletja plačana izključno iz proračuna za svoje etične razmisleke sporočiti, da je za večino prebivalstva gmotno blagostanje precej načeto - tudi zato, da so njihove rentice ostale nespremenjene.

Kako dobro dene visoka moralna pridiga bogatih sivih baronov. Čisto me je minilo moje nizkotno pehanje za plačo. Najraje bi kak everček (veliko pač ne ostane) podaril v namene nadaljnjega plemenitenja ljudstva z vrhunskimi produktu SAZU-ja.

Še dobro, da nas naša ljubljena prispevkovna rtv zalaga s takimi prispevki, da se čisto ne razkulturimo in pobarbarimo. Hvala.

Bljak.
slonček15
# 12.11.2013 ob 21:43
...dosegli blagostanje, ko bi vsakdo vsak večer s polnim želodcem legel v toplo posteljo.
Zuppkko
# 12.11.2013 ob 17:26
Mogoče pa samo pripravljamo okolje za vrsto, ki bo dejansko uporabljala čut za odgovornost.
espero
# 14.11.2013 ob 07:18
Oportunisti , ki jim je prav malo mar slovenstva. Imajo svojo veljavo v družbi , denar in privilegije zato nimajo interesa za dobrobit slovenskega ljudstva. Pa ne da bi si kot akademiki to ne zaslužili , tega jim ne očitam , govorim samo o dejstvih. Imajo krog intelektualcev , politikov in upravljalcev in bi lahko znatno vplivali na razvoj dogodkov.
slonček15
# 12.11.2013 ob 21:41
@Balaš Junior
Če sem prav razumel svojo zmoto in tvoj poduk glede vpliva znanstvenih dosežkov na naše življenje tako v preteklosti kot sedanjosti in pa njene vrednosti, ki da ne presega iztrebkov enega samega stanovalca zoološkega vrta, bi rekel tako:
Če bi se več ljudi ukvarjalo z nebodigatreba znanostjo, to povsem nekoristno in povrhu še drago dejavnostko, znabiti da bi še danes klatili banane z dreves. Še dobro, da znanstvenikov , teh zajedalcev, ni veliko.

In še dobro, da je večina vsaj tukaj pri nas v Sloveniji toliko prisebna, da se dnevno bavi z našimi strankami in strančicami, ideološkimi razprtijami, čaščenju zvezde na eni in preštevanju kosti na drugi strani, da imamo vsaj to skromno stopnjo razvitosti.

Če pa bi ukinili še teh nekaj odvečnih znanstvenih in raziskovalnih ustanov, ki jih še imamo, in če bi se vsi, ampak zares vsi brez izjeme vestno prerekali o dnevnopolitičnem dogajanju, pa ni vrag, da bi v kar se da kratkem času
balistik1
# 12.11.2013 ob 17:48
SAZU je vedno predstavljal buržoazijo in tako tudi deloval.
Agitator
# 12.11.2013 ob 17:42
Nikjer pa ne piše kdaj je dobila AZU prvo kratico S, da je postala SAZU. To je izboril nihče drug kot naš veliki general Leon Rupnik sredi okupacije in tistega "ponemčevanja".
Kot je rekel general, preden je padel pod streli boljševikov "Naj živi slovenski narod!"
Kazalo