Sorodni zakoni so bili v preteklosti del rednega večletnega investicijskega načrta, a vse od leta 2013, ko je bilo predvideno novo obdobje tovrstnega zakona, ta ni bil potrjen, so spomnili v izjavi za javnost. "Stanje na terenu je posledično na vse več področjih slabo in prerašča v alarmantno, kar je vidno tako pri nevladni kulturi, kjer se slabšajo delovne razmere, kot pri javnih institucijah."

Predlog zakona do neke mere prepoznava težave v nevladnem sektorju, vendar bi morali posamezne člene dopolniti tako, da bodo vključevali tudi profesionalne nevladne organizacije, še posebej v 6. cilju zakona, dodajajo. V šestem cilju je zapisana namera o izenačevanju stopnje razvojnih standardov prostorskih razmer ter opreme ljubiteljske kulture po krajevnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti, pri čemer je treba izpostaviti tudi potrebo profesionalnega nevladnega sektorja.

Zakon je edina možnost za razvoj nekaterih nevladnih organizacij
Kot še poudarjajo v društvu, nevladni sektor v veliki meri izvaja javni interes v kulturi, za kar potrebuje primerne razmere delovanja, še posebej zunaj prestolnice. Nevladne organizacije pogosto delujejo v neustreznih prostorih z zastarelo ali pomanjkljivo tehniko, sredstev za nakup potrebne opreme pa nimajo. Zakon za nevladne organizacije, ki niso programsko financirane, predstavlja edino možnost za razvoj in nakup nujne opreme, kar je pomembno predvsem za manjše in mlajše organizacije, ki svojo profesionalno pot šele gradijo.

Z zakonom o kulturnem evru je med drugim treba zagotoviti, da bo nevladna kultura, ki skrbi za živo, sodobno in aktualno umetniško produkcijo, svoje poslanstvo lahko izvrševala še naprej, so prepričani v društvu.